Je nekaj kar vedno odlašamo, ponavadi celo dokler ni prepozno. Najprej se moramo vprašati koliko so nam podatki pomembni. Nekomu so pomembne že slike na računalniku, saj so spravljene samo na njegovem notranjem disku, drugi varujemo dokumente katere smo izdelovali ure in ure. Tako se na našem računalniku nabere zmeraj več in več podatkov, katere ne želimo izgubiti.

Pri izbiri medija za izdelavo varnostne kopije podatkov imamo nekaj preprostih možnosti. Prva je kopiranje pomembnih podatkov na zunanji medij kot so usb ključi, cd oziroma dvd medije in prenosne zunanje diske. Pri izdelavi varnostne kopije majhne količine podatkov je dovolj že, da ročno izberemo željene datoteke in jih prekopiramo na cd, dvd ali usb ključek. To naredimo na vsake toliko časa ali pa vsakič na novo, ko spremenimo katero od datotek, ki jih želimo shraniti. Pri izdelavi varnostne kopije večje količine podatkov si lahko pomagamo z dodatnim diskom, notranjim ali zunanjim. Tako lahko za precej malo denarja kupimo dodatni notranji disk katerega lahko vgradimo v računalnik ali za nekaj višjo ceno nabavimo zunanji disk, katerega potem preko usb vhoda priključimo na računalnik po potrebi.

Pri izbiri programov za izdelavo varnostnih kopij imamo zopet kar nekaj možnosti. Pri manjši količini podatkov lahko naredimo ročno kopiranje, saj nam to vzame malo časa. Seveda moramo paziti, da prekopiramo vse željene podatke se pravi moramo pri takem načinu shranjevanja podatkov vedno uporabiti določeno mero previdnosti.  Pri večji količini podatkov je dobro uporabiti katerega od programov, tako da zmanjšamo možnosti naše napake oziroma pozabljivosti. Programi nam ves postopek izdelave varnostne kopije podatkov tudi avtomatizirajo. Operacijski sistemi MAC OS X (Time Machine) in Windows (backup utility) imajo že vgrajena orodja za izdelavo varnostne kopije podatkov, tako da lahko uporabimo ta. Lahko kupimo tudi kakšen bolj profesionalen program, ki nam izdelavo varnostne kopije podatkov maksimalno poenostavi. Taki programi lahko izdelajo tudi varnostno kopijo celotnega diska (image), tako da potem lahko povrnemo celoten operacijski sistem v prvotno stanje. Na voljo je tudi nekaj brezplačnih programov, eden takih je opisan v starejšem blogu.

Kot dodatno možnost naj omenim še izdelavo varnostne kopije podatkov na drugo lokacijo. To je v bistvu pravilen in najbolj varen način za izdelavo varnostne kopije podatkov, saj podatke lahko povrnemo tudi v primeru velike katastrofe (npr. požar). Za zunajne shranjevanje podatkov imamo nekaj ponudnikov takoimenovanega online backup sistema, se pravi nam program izvaja varnostno kopijo podatkov preko interneta na nek zunanji računalnik situiran nekje v Ameriki.

Vsa komunikacija na internetu deluje s pomočjo IP-ja (internet protokola) katerega glavni del je ip naslov. Zato mislim, da je dobro vedeti kako sami pogledamo kakšen je naš ip naslov, saj je vedno več aplikacij, ki zahtevajo vpis ip naslova. Seveda moramo ločiti notranji in zunanji ip naslov. Zunanji je tisti, ki ga kažemo na internetu in preko katerega komuniciramo z ostalimi računalniki na internetu. Notranji pa je namenjen komunikaciji med napravami znotraj lokalnega omrežja, torej med vsemi napravami postavljenimi pred usmerjevalnikom na internet.

Notranji ip naslov preverimo tako z klikom na orodno vrstico “Start > Run” (Start > Poženi). V okvirček vpišemo ukaz “cmd” in odpre se nam črno okno imenovano Command Prompt. V to okno vpišemo ukaz “ipconfig” (oziroma “winipcfg” na starejših sistemih) in dobimo izpisan ip naslov našega računalnika.

Zunanji ip naslov, ki je namenjen za komunikacijo z ostalimi napravami na internetu lahko vidimo tako, da v internetnem brskalniku (internet explorer, mozilla, opera, safari, …) odpremo stran http://www.showmyip.com/, kjer na vrhu strani najdemo naš ip naslov. Na omenjeni strani lahko preverimo tudi ostale internetne nastavitve ali nastavimo katerega izmed proxy strežnikov.

Velikokrat doživljamo počasno odzivnost interneta, se pravi se nam internetne strani počasi odpirajo. Seveda je ta hitrost odvisna od večih dejavnikov, kot so: hitrost povezave našega računalnika do interneta, zasedenost te internetne povezave, hitrost povezave strežnika (na katerem je zahtevana internetna stran) do interneta, sama hitrost strežnika, … Na žalost se lahko samo v primeru izpada ene od naštetih stvari pritožimo našemu internetnemu ponudniku, to je povezave do interneta, oziroma manjše hitrosti interneta od tiste določene pri našem internetnem ponudniku. In kako preverimo če naša povezava deluje z predpisano hitrostjo? Preko našega internetnega brskalnika odpremo slovensko internetno stran http://speedtest.si ali mednarodno http://speedtest.net.

Test nam prikaže dve hitrosti in sicer upload je hitrost s katero lahko pošiljamo datoteke iz našega računalnika na internet in download je hitrost s katero prenašamo datoteke iz interneta na naš računalnik se pravi hitrost, ki tudi določa hitrost delovanja brskanja po internetu.  Torej, če vaša hitrost ne ustreza tisti določeni v pogodbi z ponudnikom interneta, le hitro na telefon …

Večina od nas, če ne že vsi ki smo kdaj uporabljali elektronsko pošto, smo že imeli težave z takoimenovano nezaželjeno oziroma spam pošto. Tako elektronsko pošto lahko ustavimo z ustreznimi programi, med katerimi bom izpostavil program Spamfighter. Sam program je precej preprost za uporabo, narejen za najbolj uporabljene poštne kliente kot so Outlook Express, Microsoft Outlook in Vista Windows Mail, ter po vrhu vsega še brezplačen za uporabo.

No ja, ni ravno čisto brezplačen program. V zameno za brezplačno uporabo se nam pri rabi spam filtra Spamfighter, na dnu vsakega poslanega e-maila vedno pripne reklama za Spamfighter. Prav tako nam program prikazuje majhno reklamo v svoji orodni vrstici. Če je to v večini še primerno in nemoteče za domače uporabnike, je zelo zoprno za uporabo v podjetjih. Seveda se lahko znebimo reklam z nakupom Pro verzije.

Program blokira nezaželjeno pošto glede na spisek nezaželjene pošte, ki se sproti obnavlja in povečuje z uradne strani programa. Spisek se ustvarja glede na to, kaj blokirajo uporabniki po celem svetu. Samo nezaželjeno pošto spravi v zato poprej narejen direktorij. V primeru da kakšna nezaželjena pošta vseeno uide mimo filtra, lahko le to blokiramo preko orodne vrstice, ki se nam naloži v sam program Outlook. V orodni vrstici imamo možnost ročno blokirati nezaželjeno pošto oziroma jo tudi odblokirati, če nam zablokira kakšno pismo preveč.

Proizvajalci programa Spamfilter oglašujejo, da program ustavi nekje do 95% nezaželjene pošte, kar ga uvršča med boljše programe za filtriranje elektronske pošte. Je brezplačen za domače uporabnike in plačljiv v svoji pro izvedbi. Naložite ga lahko iz njihove internetne strani.

Opera, ki je za Microsoftovim Internet Explorerjem in Mozzilinim Firefoxom 3. najbolj uporabljen internetni brskalnik, je izdana v novejši veziji 9′5. Seveda proizvajalci upajo, da jim bo s to novejšo verzijo uspelo odščipniti še večji kos trga slovitim tekmecem.

Uporabnike poiskušajo prepričati z novostmi in izboljšavami kot so:

• naslovna vrstica (quick find). Podobno kot ima novi Firefox 3 novost address bar, so tudi pri Operi uvedli svojo različico imenovani Quick Find (najdi hitro). Gre za iskalno okence v orodni vrstici brskalnika, ki nam med vpisovanjem črk v naslovno vrstico sam ponudi na izbiro strani, ki jih po vsej verjetnosti iščemo. Svoje najdbe bazira na zgodovini našega brskanja, se pravi glede na že obiskane strani, gledena na naše zaznamke (bookmarks) in gleda na vsebino strani.

• preprostejši vmesnik za vleko datotek z interneta (download interface)

• izboljšano blokiranje neželjenih vsebin (content blocking)

• hitrejše delovanje, kot posledica manjše porabe spomina. Z boljšo kodo Opera porabi manj spomina (Ram), deluje hitreje in je bolj varna.

• zmožnost sinhronizacije zaznamkov (bookmarks) v Operi med različnimi računalniki (Opera Link). Če si odpremo Opera račun na njihovi internetni strani lahko med različnimi računalniki preko interneta sinhroniziramo zaznamke (bookmarks), osebno orodno vrstico (personal link toolbar), opombe (notes), … Tako lahko preko kateregakoli računalnika poiščemo določeno stran, ki jo imamo pod zaznamki na našem domačem računalniku.

• vgrajeni klienti za elektronsko pošto, klepet (chat), branje novic (newsreader) in BiTorrent. V stranski vrstici (side bar) dobimo sporočila kdaj je prispela nova pošta, oziroma lahko uporabljamo klienta za klepet. Opera ima celo vgrajen iskalnik za Bitorrente in podpira njegovo rabo.

V primerjavi z Firefox 3 brskalnikom ima Opera precej slabše upravljalce z gesli (password manager) in nima možnosti vnosa zaznamka z enim klikom. Operin vmesnik za prenos datotek v primerjavi z konkurenco nima vključenih možnosti pavziraj, nadaljuj in išči. Poleg tega so pri testiranju na določenih straneh naleteli tudi na nekaj izpadov brskalnika. Vseeno z svojimi novostmi Opera kar pridno odžira trg konkurenci, sam brskalnik pa lahko brezplačno naložite z njihove internetne strani.

Microsoft ima seveda pred vsako izdajo operacijskega sistema Windows na mizi že osnutke njegovega naslednika. Tako bo Microsoftov polom z izdajo operacijskega sistema Windows Vista (še sam Microsoft je priznal, da si ne smejo nikoli več dovoliti izdati tako slabega operacijskega sistema kot je Windows Vista), nekje v letu 2010 nasledil operacijski sistem Windows 7 (to je zaenkrat še delovni naziv novega operacijskega sistema saj je 7. po vrsti). Operacijski sistem windows 7 bo manj usmerjen v lep grafičen izgled (kot je to primer pri Windows Vista) in bolj usmerjen v svojo funkcionalnost. Tako naj bi bil sistem windows 7 veliko manj zahteven in požrten od operacijskega sistema Windows Vista (porabil bo manj energije, manj spomina, povečana bo učinkovitost delovanja in povezljivost z brezžičnimi napravami), katerega največji problem so ravno visoke zahteve po strojni opremi in posledično počasno delovanje.
Nov sistem bo posledično deloval na veliko slabših računalnikih in to precej hitreje od viste.

In kakšne bodo najopaznejše novosti v novem operacijskem sistemu ? Windows 7 naj bi imel izbolšano povezljivost in bolj preprosto možnost izmenjave datotek preko omrežja (file and printer sharing). Dodano bo orodje za izdelavo avtomatičnih varnostnih kopij (data backup) podatkov kot so datoteke, slike in glasba. Precej nameravajo izpopolniti povezavo med mobilnimi telefoni in našim računalnikom. Dva računalnika v omrežju se bosta zelo preprosto in hitro povezala med sabo in bosta tako en na drugega lahko izdelovala tudi varnostne kopije. Izdeleva sistema naj bi precej bila usmerjena v podporo zaslonom na dotik (touch screen).

Tako se sevada že veselimo novejših oken, predvsem zaradi hitrejšega delovanja. Sistem bo celo deloval na enakih računalnikih kot jih uporabljamo sedaj, nadgradnja ne bo potrebna. Do takrat pa se lahko tolažimo s tem, da bo Microsoft do izdaje novejšega operacijskega sistema nudil podporo za Windows XP.

Vsak računalnik s časoma postane zastarel, to je predvsem počasen računalnik. Tako potrebuje računalnik veliko časa preden se nam sistem naloži in programi odprejo. Zastarel postane zato, ker se programi stalno razvijajo in avtomatično nadgrajujejo, s tem pa potrebujejo tudi boljši računalnik. Svoj stari računalnik (star 3-5 let), lahko še vedno precej poceni nadgradimo, tako da bo deloval veliko bolje, predvsem hitreje.

Prva stvar, ki nam ponavadi začne šepati na našem računalniku je spomin, se pravi RAM. Priporočljivo je, da imamo na računalniku z sistemom Windows XP najmanj 512 MB RAMa, za normalno delovanje pa vsaj 1 GB. Tako lahko kupimo 1GB DDR RAMa, ki je ponavadi vgrajen v tako stare računalnike za cca. 30€.

Sledi boljša grafična kartica, po možnosti z lastnim spominom (RAMom), se pravi da nima shared memory. Lahko preverimo če imamo na razpolago tudi kako hitrejše vodilo kot npr. PCIExpress. Grafične kartice lahko dobimo v cenovnem razredu od 40€ navzgor, odvisno od naših zahtev.

Naslednja stvar, ki jo lahko nadgradimo je disk. V starih računalnikih imamo starejše diske, ki so imeli takrat precej manj prostora kot ga imajo danes. Ker so programi zmeraj bolj zahtevni in s tem vzamejo več prostora, je prostor na našem računalniku velikokrat problem. Novi disk, z dodatnih 200-300 GB prostora  nas bo olajšal za cca. 60€.

Tako imamo naš stari računalnik nadgrajen in v koraku z časom lahko že za približno 130€. Po želji pa lahko seveda naš računalnik nadgradimo tudi z brezžično mrežno kartico, hitrejšim dvd pekačem in boljšo zvočno kartico.

Poleg tega da imamo računalnik zaščiten pred virusi, je nujno potrebna tudi zaščita računalnikov pred spyware, malware in Adware škodljivo kodo. Tu gre predvsem za škodljivo kodo, ki sledi našemu delu na računalniku oziroma pobira naše osebne podatke in je ponavadi namenjena za promocijo določenega izdelka. Tako je npr. tipičen adware, ko nam med brskanjem po internetu odpira razna sporočila, da je pa njihov oh in sploh super program odkril škodljivo kodo na našem računalniku. Sledi, da moramo nujno z njihovim programom opravit temeljiti in brezplačen pregled (scan) računalnika. Rezultat pregleda je gora najdenega spyware-a, ki ga lahko odstrani samo njihov program. Seveda je odstranjevanje potrebno plačati. Potem se teh sporočil kako je tvoj računalnik ogrožen ne moreš več znebiti.

Pri ocenjevanju spyware programov se merijo zmožnosti programa, njegova preprostost uporabe, njihova učinkovitost in podpora uporabnikom. Pod zmožnosti programa sodijo stvari kot npr. ima stalno zaščito, ali blokira pop-up okna (reklamna okna, ki se nam pojavljajo med brskanjem po določenih straneh), ali odstrani tudi Adware, ali nudi imunizacijo (zaščito) naših brskalnikov, kako opiše oziroma predstavi grožnjo uporabniku, kako globoko opravi sam pregled računalnika in še mnogo dodatnih zmožnosti, ki jih Spyware program lahko nudi. En od večjih problemov nekaterih slabših spyware programov je, da ne znajo dobro počistiti računalnika oziroma ga počistijo tako, da odtranijo tudi kakšno za sistem pomembno datoteko. In sledi sesutje operacijskega sistema …

Med najboljše Spyware programe pri večini testnih laboratorijih sodijo Netcom3 Spyware & Adware Remover, Computer Spy, StopZilla, Spyware Doctor, Noadware in Nuker. Na žalost so vsi programi plačljivi, cene pa se gibljejo v enakem rangu kot pri antivirus programih, to je med 20$ in 50$.

V časih, ko se najhitreje razvija računalniška škodljiva koda, je za brezskrbno delovanje računalnika potrebna dobra zaščita. Naš računalnik mora biti zaščiten pred virusi, trojanskimi konji, malware programi, ad-aware kodo in imeti požarni zid za obrambo pred raznimi škodljivimi vdori. Danes bomo pogledali kateri so najbolje ocenjeni antivirus programi.

Če hočemo imeti najboljšo zaščito jo moramo tudi plačati. Tako med najboljšimi antivirus programi najdemo samo plačljive antivirus programe, katerih cene se gibljejo okoli 25$-50$ dolarjev na leto. Seveda je za večino uporabnikov dovolj dober že brezplačen antivirus program. Ko gre za podjetja oziroma računalnike z nekoliko bolj občutljivimi podatki, je vseeno dobro namestiti katerega od najboljših programov. V ceno letne najemnine programa je vključeno eno letno posodabljanje baze virusnih definicij programa in ponavadi tudi strokovna telefonska pomoč uporabnikom (če ne pa vsaj pomoč preko interneta).

Pri antivirus programih testni laboratoriji ocenjujejo preprostost uporabe programa, učinkovitost pri preprečevanju vdora virusa oziroma njihovega zaznavanja, učinkovitost odstranjevanja najdenih virusov, pogostost nadgrajevanja programa in baze virusnih definicij, preprostost namestitve programa, strokovna podpora programa in tudi zahtevnost programa (koliko računalniških zmogljivosti pobere samo delovanje programa).

Med najboljše tri programe so se pri večini testov za leto 2008 tako uvrstili Antivirus programi BitDefender,Kaspersky in ESED Nod32. Najdete jih lahko na sledečih straneh: Bitdefender, Kaspersky, ESED Nod32.

Mislim da se vsi zavedamo, kako hitro lahko na našem računalniku izgubimo podatke. Najbolj pogosti vzroki za izgubo so okvara diska, okvara računalnika, škodljiva koda (virusi, trojanci, malware) ali po nesreči izbrisani podatki. Ta izguba podatkov je lahko zelo boleča, saj gre lahko za veliko porabljenega časa, da smo podatke spravili v računalniško obliko, izgubo desetletnega fotografiranja po raznih koncih oble, izgubo poslovno pomembnih podatov,…

V želji po zmanjšanju možnosti izgube nam pomembnih podatkov je priporočljivo izdelovati varnostne kopije podatkov (data backup). To si lahko uredimo z preprostim kopiranjem na alternativno lokacijo (vsaj na drug disk ali zunanji medij), le da pri takem načinu ponavadi izgubimo kar nekaj časa, preden vsakič izberemo kaj se bo kopiralo. Lahko pa si zadevo poenostavimo, avtomatiziramo izdelavo varnostne kopije podatkov in uporabimo katerega izmed programov namenjenih za izdelavo varnostnih kopij (back up software).

Eden izmed bolj preprostih programov za uporabo in je poleg tega še brezplačen je Comodo Backup program. Comodo je sicer bolj znan po svoji brezplačni rešitvi osebnega požarnega zidu, vendar se je tudi njihova aplikacija za izdelavo varnostnih kopij pokazala za zelo uporabno, posebej za domačo uporabo in manjše pisarne. Tako si lahko z omenjenim programom nastavimo avtomatično varnostno kopijo naših dokumentov in direktorijev na mrežne pogone, zunanje diske, izmenjljive diske (CD ali DVD) ali preko ftp protokola na internetni strežnik.

Sam program omogoča preprosto avtomatsko izdelavo varnostne kopije izbranih podatkov na željeni datum, na izbrane dneve v tednu. Poročilo o uspešnosti izvedbe varnostne kopije nam lahko posreduje na e-mail. Tako samo prvič nastavimo katere podatke želimo dati v varnostno kopijo in na kateri medij, nato pa na izbrane dneve samo vstavimo prazen dvd in podatki se avtomatično shranjujejo. V primeru izgube podatkov jih lahko s tem programom tudi zelo preprosto povrnemo.

Podjetje Microsoft je za danes najavil izdajo končne verzije servisnega paketa popravkov SP3 za operacijski sistem Windows XP. Zaenkrat bo nadgradnja SP3 na voljo na Microsoftovem centru za nalaganje programov (Microsoft Download Center), nekje Junija pa bo SP3 na voljo tudi preko storitve avtomatske nadgradnje okenj (windows automatic updates). Velikost servisnega paketa popravkov je 70MB preko sistema za avtomatsko nadgradnjo in 580MB kot paket polne samostojne inštalacije.

Servisni paket popravkov SP3 je v bistvu paket nadgradenj za boljšo kompatibilnost, varnost in delovanje operacijskega sistema Windows XP. Kot tak ne ponuja večjih novitet najdenih v sistemu Windows Vista razen zaščite dostopa omrežja (NAP - Network Access Protection), ki je potreben za komunikacijo z strežnikom Windows server 2008. Poleg te novitete je v SP3 mogoče najti še manjše novosti kot so zaznavanje črnih lukenj (black hole router detection) na naših usmerjevalnikih, bolj detaljni opisi v varnostnem centru na nadzorni plošči, boljša kriptografska podpora in novi sistem za aktivacijo sistema Windows XP, pri katerem lahko namestimo sistem Windows XP brez da bi ta med namestitvijo zahteval produktni ključ (product key).

Na malo starejšem računalniku je namestitev servisnega paketa popravkov SP3 trajala le nekaj več kot uro. Med samo namestitvijo Servisnega paketa 3 se opravi pregled takoimenovanih ostalih gonilnikov (third party drivers), izvede inventura sistema, pregleda za zadostno količino prostora za inštalacijo, naredi varnostna kopija datotek, namesti novi Operacijski sistem in počistijo vse začasno uporabljene datoteke.