Najbolj preprost in zanesljiv način izdelave varnostne kopije podatkov na našem računalniku je shranjevanje le teh na internet. Preprost zato, ker za varnostno kopijo v računalnik ne potrebujemo vstavljati cd-jev, usb ključkov in podobnih medijev za zunanje shranjevanje podatkov. Potrebne niso niti nastavitve kdaj naj se podatki shranjujejo. Zanesljivost programa se skriva v tem, da so podatki shranjeni na internetu, to je na nekem oddaljenem računalniku. Tako se vam lahko računalnik popolnoma uniči (poplava, požar, …) in so podatki še vedno dostopni preko internetne povezave. Dobra lastnost shranjevanja podatkov na internetu je seveda tudi dejstvo, da so ti podatki dostopni iz kateregakoli računalnika na svetu. Vse kar morate imeti je internetno povezavo in do svojih podatkov lahko do stopate vedno in povsod. To lahko koristimo tudi za prenašanje podatkov iz računalnika na računalnik. Pri tem ni potrebno da podatke shranimo na zunanji medij kot so cd-ji, prenosni diski in podobno. Podatke preprosto shranimo na internet in do njih lahko kadarkoli do stopamo na drugih računalnikih.
Brezplačni program, ki vse to omogoča se imenuje DropBox. Program je brezplačen za shranjevanje do 2GB podatkov. Za večje količine podatkov je potrebno najeti več prostora, kar je potem plačljivo. Na njihovi internetni strani si lahko ogledate video, ki precej nazorno razloži kako program deluje in kako ga uporabljati.

Na tej povezavi tudi prenesemo program na naš računalnik. Ko je program prenesen na naš računalnik moramo le tega namestitvi, kar naredimo preprosto s tem, da poženemo preneseno datoteko. Po namestitvi programa moramo opraviti še registracijo (to je izberemo uporabniško ime (email) in geslo). Registracija je nujna saj je potrebna za samo shranjevanje (kopiranje) podatkov na internet in dostop do teh podatkov preko interneta z drugih računalnikov. Registracijo lahko vedno opravimo preko njihove internetne strani. Med namestitvijo nam program na računalnik namesti novo mapo z imenom My DropBox. Vse kar shranimo v to novo nastalo mapo se bo shranjevalo na internet in bo tako dostopno iz kateregakoli računalnika. Podatki se shranjujejo na internet sproti, ko jih prenesemo v mapo. Vse spremembe, ki jih naredimo na datotekah v tej My DropBox mapi so takoj prenešene na internet. Tako lahko podatke, ki jih želimo imeti na internetu sproti kopiramo v mapo My DropBox ali pa imamo vse podatke stalno shranjene v tej mapi in jih v sami mapi samo sproti popravljamo, spreminjamo. Pri tem se nam na internet prenesejo samo spremembe in ne vsakič celotna mapa. Za dostop do podatkov z drugih računalnikov, moramo preprosto odpreti njihovo internetno stran www.dropbox.com in se prijaviti z našim uporabniškim imenom. Preko tega internetnega vmesnika lahko podatke tudi urejamo (brišemo) in uporabljamo še nekaj priročnih dodatkov.

Računalniška pomoč in računalniški servis na domu Halo PC

   Vojna med ponudniki internetnih brskalnikov je v polnem razmahu. Proizvajalci neutrudno tekmujejo kdo bo hitreje izdal novejšo in boljšo verzijo. Posledica tega je seveda cela zmeda pri izbiri katerega uporabljati oziroma namestiti na svoj računalnik.

Najprej opazimo grafični zgled vmesnika. Najnovejše verzije poizkušajo prikazati čim manj ikon, tako da več prostora ostane za prikaz same internetne strani. Tako je zmeraj več gumbov za brskanje skritih ali celo odstranjenih. Pri tem je šel najbolj v ekstrem internetni brskalnik Opera, ki je grafični vmesnik oklestila na en sam gumb v vrhnjem kotu okna. V svoji najnovejši verziji ga močno posnema tudi Firefox brskalnik.
Naslednja pomembna lastnost internetnega brskalnika je sama varnost. Vsi ponudniki internetnih brskalnikov ponujajo zaščito pred malware škodljivo kodo. Za najučinkovitejšo se je izkazal phishing protection pri Internet Explorer 9, ki ponuja tudi pregled med prenosi datotek z interneta in primerjavo skript strani (z čimer zaščiti pred “pokvarjenimi” dvojniki originalnih strani).
Hitrost internetnih brskalnikov se lahko meri v več kategorijah. Na tem testu so se preizkušale hitrost branja java skripte, hitrost obdelovanja grafike in html5 test (test obdelave video vsebin).
Test branja java skripte so najbolje opravili:
- Google Chrome 7 brskalnik (za obdelavo je potreboval 319ms)
- Opera 10.7 (390ms)
- Internet Explorer 9.0 (403ms)
- Safari 5 (444ms)
- Firefox 4 (560ms)
Test hitrosti obdelovanja grafike:
- IE9 (1810 prikazov v minuti)
- Firefox 4 (1769)
- Safari 5 (864)
- Opera 10.7 (183)
- Chrome 7 (126)
Test prikaza video vsebin (html5):
- Google Chrome (217 točk od možnih 300)
- Safari 5 (207)
- Firefox 4 (204)
- Opera 10.7 (159)
- IE9 (96)
Vse testirane verzije so beta, tako da bojo do svoje prave verzije še malce popravljene. Izbira je vaša. Verjamem, da večini ti podatki o hitrosti ne pomenijo veliko, saj se glede na izkušnje večina uporabnikov računalnika odloča za izbiro brskalnika glede na to katerega so navajeni uporabljati. Vseeno so lahko številke v pomoč, če pri vašem brskanju izstopa katera od kategorij (npr. v glavnem gledate video vsebine ali berete tekst)

Računalniška pomoč in računalniški servis na domu Halo PC

2. Vsebina prenosnika
Kar se tiče priključkov je dobro, da imamo dovolj USB priključkov. Koristen je lahko tudi priključek eSATA, ki omogoča priklop dodatnih zunanjih diskov oziroma je tip priključka, ki ga bo zaradi njegove hitrosti prenosa podatkov podpiralo zmeraj več zunanjih naprav. Za grafični izhod (prikaz slike na večji monitor ali projektor) je večinoma uporabljen standarden VGA priključek. Počasi ga zamenjuje boljši HDMI video izhod (ali DisplayPort), ki ga zaradi njegove vse večje razširjenosti priporočam imeti na vašem prenosniku. Pri izbiri ustrezne DVD enote ne moremo dosti zgrešiti, saj imajo vsi prenosni računalniki standardne optične pogone. Kar je tukaj lahko dodana vrednost je dual layer disks (dvd, ki peče obojestransko) in še vedno zelo dragi Blu-Ray diski. Kamera je v večini novejših prenosnih računalnikov standarden dodatek.
Pri procesorjih je na trgu prenosnih računalnikov najdominantnejši Intel. Tukaj imamo na izbiro procesorje, ki pohitrijo računalnik ali procesorje, ki porabijo manj baterije. Srednja pot so precej hvaljeni in najbolj prodajani procesorji Intel Core i3, i5, i7. So neka srednja pot in skrbijo tako za hitro delovanje računalnika, kot za nizko porabo baterije. Če nam je trajanje baterije pomembno izberemo tako imenovani LV (low voltage-nizko napetostni) ali ULV (ultra low voltage) procesor.
Izbira grafične kartice je precej ne otežena, saj je razen za igralce igric in uporabnike grafičnih programov (autocad, …) dovolj integrirana grafična kartica.
Pri nakupu prenosnega računalnika smo lahko pozorni tudi na baterijo in dobo trajanja garancije. Pri obeh lahko dokupimo dodatno. Baterijo lahko vzamemo večjo, se pravi z večjimi kapacitetami. Kapaciteta nam pove koliko energije (za koliko časa delovanja) ima spravljena baterija in se meri v Watt-Hours. Na žalost večje baterije otežijo nošnjo računalnika. Garancije so ponavadi enoletne z možnostjo dokupa na 3-4 leta. Bodite pazljivi, saj neki izračuni pravijo, da cena garancije ne sme presegati 15% vrednosti prenosnika. Če jo presega, se bolj splača denar nameniti za nakup orodij za varnostno kopiranje kot so zunanji diski.

Računalniška pomoč in računalniški servis na domu Halo PC

1. Zunanjost prenosnika
Ne glede na to ali se odločimo prenosnik (laptop) kupiti preko spleta ali v eni izmed nešteto trgovin, se nam lahko od same ponudbe znatno zavrti v glavi. Različnih modelov prenosnikov (laptop) je malo morje. Kaj je torej dobro vedeti ko kupujemo prenosni računalnik (notebook), kaj je tisto kar nam zoža izbiro ?
Najpogosteje so prenosni računalniki narejeni iz plastike. Plastika se je razvila predvsem, ker jo je preprosto lepo oblikovati in okrasiti. To pa je pomembno, ker sta večini kupcev prenosnih računalnikov najpomembnejša oblika in dizajn prenosnega računalnika (notebook). Na žalost plastika ni najbolj trden material, zato so prenosni računalniki narejeni iz plastike lažje lomljivi in veljajo za cenene. Torej dobro je izbrati prenosni računalnik (notebook), ki ima v ohišju dodano tudi kovino (najpogosteje aluminij, pri novejših magnezijeva folija). Poleg seveda večje trdnosti, so ti prenosniki (laptop) lahko tanjši in lažji od plastičnih. Trendu kovinskih ohišij prenosnikov sledijo vsi večji proizvajalci saj bo HP preselil vso linijo na kovinska ohišja, vso večjo ponudbo kovinskih ohišij pa imajo tudi prenosni računalniki proizvajalca Toshiba in Acer. Dober material za ohišje prenosnika so tudi karbonska vlakna, vendar je izdelava takih prenosnih računalnikov še precej draga.

Naslednji pomemben podatek je velikost ekrana. Večji ekran pomeni večjo težo prenosnega računalnika, zato se moramo tukaj odločiti kakšna bo namenskost računalnika. Če bo prenosni računalnik večinoma rabljen na pisalni mizi in se ne bo prenašal naokoli, potem lahko izberemo večji ekran. Če bomo prenosnik veliko nosili naokoli je bolje, da izberemo lažji prenosnik, torej takega z manjšim ekranom. Za veliko mobilnost prenosnika so primerne velikosti ekrana 13″ do 15″. Na trgu so tudi ultra lahko prenosniki, ki imajo tudi večje ekrane in okleščeno težo, a so primerno dražji. Velikosti ekranov 16″ do 18″ so ponavadi rezervirana za medijske centre (grafične oblikovalce), igralce igric in kot zamenjava za stacionarni računalnik.

Računalniška pomoč in računalniški servis na domu Halo PC

   Vsi, ki imate osebne poštne predale ste se že srečali z nezaželeno pošto. Taka pošta je seveda zelo nedobrodošla, saj lahko v naš poštni predal na vsako “pravo” pošto dobimo nekaj 10 nezaželenih elektronskih pisem. Ta so ponavadi poleg zadetkov na loteriji tudi reklame za razna zdravila in podobne izdelke, ki jih ponudniki težko oglašujejo v vsakodnevnih medijih.
Nezaželena pošta je največkrat težava ravno pri osebni elektronski pošti, saj ima velika večina na službeni elektronski pošti filter nezaželene pošte nameščen že na strežniku. Ta pošto prefiltrira preden pride v naš poštni predal. Kaj lahko naredimo, da se take pošte znebimo tudi v osebnih elektronskih poštnih predalih ?

Najboljša rešitev je filter nezaželene pošte. Enega boljših, ki je povrhu vsega še brezplačen (omejitev pri brezplačnem je samo en poštni račun na računalnik) je program Cloudmark DesktopOne. Pri dobrem filtru nezaželene elektronske pošte je pomembno, da nam ta odstrani čim več nezaželene pošte in pri tem ne pobriše niti ene “prave” pošte. To je tisto pri čemer je program Cloudmark DesktopOne zelo dober. Deluje na principu komune v kateri je preko bilijon uporabnikov. Takoj ko en uporabnik označi pošto kot nezaželeno, se podatki o tej pošti posredujejo strežniku programa. Ko strežnik nekajkrat dobi isto pošto označeno kot nezaželeno, jo nato filtrira za vse ostale uporabnike programa. Strežnik ima vgrajene še dodatne kontrole, tako daje npr. več teže katera pošta je nezaželena uporabnikom, ki jim zaupa. Ker program deluje na principu komune vseeno dobimo kakšno nezaželeno pismo, ki jo sami označimo kot nezaželeno in tako prispevamo svoje v komuno.
Pri blokiranju nezaželene pošte se na testiranju program zelo izkaže. Na testih je izpustil le 2,4% nezaželene pošte, kar je primerljivo z najboljšimi plačljivimi programi za blokiranje nezaželene elektronske pošte. Ena od slabih strani takih programov je, da nekoliko upočasnijo pridobivanje pošte na naš računalnik, vendar je to za povprečnega uporabnika neopazno.

Program podpira večino najpogostejših poštnih odjemalcev (Outlook Express, Outlook, Windows mail, Thunderbird). Deluje tudi na nekaterih nepodprtih poštnih odjemalcih in pošti, ki bazira na internetu (hotmail, google, …). Namestitev programa je zelo preprosta, pri namestitvi moramo le izbrati poštnega odjemalca. Za poštne odjemalce, ki bazirajo na internetu med namestitvijo vpišemo ime računa in geslo. Program nam nato filtrira pošto že na strežniku, tako da imamo očiščen poštni predal tudi če do stopamo do internetne pošte z računalnika na drugem koncu sveta. Namestitev programa se lahko zakomplicira le pri nepodprtih poštnih odjemalcih.

Program lahko naložimo z sledeče strani !

Precej dober brezplačni program za blokiranje nezaželene elektronske pošte je tudi SpamFighter Standard.

Računalniška pomoč in računalniški servis na domu Halo PC

Programi za tekoče modelno leto začnejo izhajati že sredi prejšnjega leta. Tako so sredi junija 2009 z izdajo modelnega leta 2010 najbolj pohiteli pri McAfee (McAfee total protection 2010) in Symantec (Norton 360 Version 4.0). Kakšne so novejše izdaje programov za zaščito računalnika ?

Med zgodnjimi v modelnem letu 2010 najdemo Panda Internet Security 2010, ki se je izkazala za dokaj uporabno. Veliko slabše sta jo na testiranjih odnesla najnovejša eScan Internet Security Suite for Home users version 10 in K7 TotalSecurity Version 10.0, ki po kakovosti ne predstavljata resne konkurence na trgu programov za zaščito računalnika.

V avgustu se pojavita dva izmed ponudnikov najboljših antivirus programov, to sta Kaspersky Internet Security 2010 in BitDefender Total Security 2010. Čeprav sta oba med najmočnejšimi programi za zaščito računalnika ima BitDefender na testiranjih najboljše rezultate v kar nekaj kategorijah. Za najboljšega se pokaže v kategoriji antispam in starševski nadzor. Težava teh dveh ponudnikov antivirus programov je v vplivu delovanja programa na hitrost računalnika. Oba imata toliko nekih bonus dodatkov , ki seveda izboljšajo zaščito računalnika, da pri tem sama porabita veliko računalnikovih zmogljivosti.

F-Secure Internet Security 2010 je izboljšal uporabniški vmesnik, način zaznavanja škodljive kode in ponudil boljšo požarno pregrado. Trend Micro Internet Security Pro (version 3) ni v novem modelu izboljšal prav nič in počasi z konkurenco izgublja tla pod nogami. Mogoče pripravljajo kaj velikega za naslednjo izdajo.

Norton Internet Security 2010 je pometel z konkurenco na področju odkrivanja malware škodljive kode. V svoji zadnji verzji je zelo izboljšal svoji slabi točki, to sta antispam filter in starševski nadzor. Ti dve storitvi sta v novejši verziji postali primerljivi z ostalimi boljšimi produkti. Program je še vedno najbolj priporočen za uporabo z strani večine neodvisnih medijev.

ZoneAlarm Extreme Security 2010 je programu za zaščito pred škodljivo kodo dodal storitve kot so back-up (varnostna kopija) podatkov, system tune-up (optimizacija sistema), ForceField virtualization (virtualizacija zaščitnega polja) in še nekaj manjših. V svoji najnovejši izdaji je ZoneAlarm navdušil na kar precej neodvisnih testiranjih.

CA Internet Security Suite Plus 2010 je doživel kompletno prenovo izgleda. Na žalost novejši izgled ne prinaša tudi boljše zaščite. Brezplačni programi za zaščito računalnika AVG Internet Security 9.0, Avast! Internet Security 5.0 in PC Tools Internet Security 2010 so vsi izboljšali svojo raven zaščite in odkrivanja škodljive kode. Seveda še niso ravno ujeli plačljive konkurence, čeprav je npr. PC Tools Internet Security 2010 na testu odstranjevanje malware škodljive kode dosegel celo boljši rezultat od Nortona.

McAfee Total Protection 2010 je vreden uporabe, saj se na testiranjih izkaže v večini kategorij. Najbolj navdušujoč je v antispam kategoriji.

Med novejšimi programi za zaščito računalnika se še vedno izkaže za najboljšega Norton, vendar bi se prav tako zlahka odločili za katerega izmed McAfee, ZoneAlarm ali BitDefender.

Računalniška pomoč in računalniški servis na domu Halo PC

   Virusi so še vedno razlog številka ena za klic na računalniški servis. Da si prihranite ta klic na računalniški servis in predvsem da si prihranite ogromno enih živčnih trenutkov je potrebno poskrbeti za ustrezno zaščito računalnika. Zaščita številka ena je pazljiva raba računalnika. To pomeni, da moramo biti previdni po katerih internetnih straneh brskamo, iz kje na naš računalnik prenašamo datoteke, da previdno preberemo preden potrdimo kakšno okno pri brskanju po spletu, ne odpiramo sumljive e-pošte, pazljivo uporabljamo facebook, … Pri počasnejšem oziroma čudnem odzivu računalnika ali operacijskega sistema je dobro vedno preveriti za viruse. Kakršnokoli škodljivo kodo na našem računalniku je potrebno čim prej odstraniti, drugače se ti virusi na računalniku začnejo množiti. Z nadaljnjo uporabo okuženega računalnika omogočamo različni škodljivi kodi, da se na našem računalniku pridno množi in širi po sistemu. Čez čas postane računalnik tako okužen, da ga težko počisti tudi računalniški servis. Čiščenje zelo okuženega računalnika vzame več časa, kot če se na računalnik na novo namesti operacijski sistem in vsi želeni programi. Pri čiščenju tako okuženega računalnika obstaja velika verjetnost, da antivirus program pri čiščenju pobriše tudi kakšno sistemsko datoteko in tako sesuje operacijski sistem računalnika. Zato seveda ob sumu, da je računalnik okužen z virusom svetujemo takojšen klic na računalniški servis.
Pomembna je seveda ustrezna izbira antivirus programa, vendar na žalost antivirus programa, ki bi preprečil oziroma izbrisal vse viruse ni. Lahko najdemo samo čim boljši približek. Kaj novega ponujajo proizvajalci programov za zaščito računalnikov v letu 2010 lahko preberete v naslednjem blogu …

Računalniška pomoč in računalniški servis na domu Halo PC

   Standardne viruse, ki so nas mučili v začetku računalništva in predstavljali največjo grožnjo so pridno zamenjavale bolj napredne grožnje. Z eno besedo jih imenujemo malware. Tako bi lahko programe, ki jih uporabljamo za čiščenje in zaščito računalnikov pred škodljivo kodo počasi preimenovali iz antivirus v antimalware programe.

Malware škodljiva koda običajno izrablja naš internetni brskalnik, na svoje strani preusmerja naše poizkuse iskanja na internetu, prikazuje zoprne reklamne balončke med brskanjem po spletu, beleži na katerih internetnih straneh smo bili in poskrbi za splošno zmedo na našem računalniku. Ker so ponavadi malware programi slabo narejeni, povzročajo nestabilnost in počasno odzivnost okuženega računalnika. Mnogi od njih se tudi po odstranitvi ponovno avtomatično namestijo na računalnik in se pri tem še množijo. Lahko se namestijo tako globoko v operacijski sistem, da jih je zelo težko odstraniti. Velika verjetnost je, da nam slabši programi pri odstranjevanju malware škodljive kode pokvarijo tudi operacijski sistem.

Računalnik se z malware škodljivo kodo okuži na več načinov. V večini dobimo škodljivo kodo z prenosi datotek (Kazaa, emule, …). Nekateri se namestijo direktno z določenih internetnih strani kjer se pretvarjajo, da so za ogled strani nujno potreben program. Malware škodljiva koda izkorišča tudi varnostne luknje v brskalnikih. Tako nam med iskanjem z uporabo orodnih vrstic za iskanje (npr. CoolWebSearch,…) internetnih strani pridejo na računalnik in nas vodijo na napačne internetne strani, seveda okužene. Tipi malware škodljive kode so: Adware, Spyware, Scareware, Hijackers, Toolbars, Dialers, …

Kateri program uporabiti za zaščito in odstranjevanje malware škodljive kode z okuženih računalnikov? V prejšnjem letu je na testiranjih v večini zmagoval Norton Antivirus 2010, katerega je na zadnjih testih prehitel program Spyware Doctor AntiVirus 2010. Spyware doctor je na zadnjem testu na okuženem računalniku uspešno poiskal vso nameščeno malware škodljivo kodo. Tudi pri odstranjevanju najdene škodljive kode na okuženem računalniku je Spyware Doctor odstranil več malware kode kot katerikoli drug program. Tako je pri blokiranju malware škodljive kode dobil oceno 9.7/10 (prej je bil najboljši Norton z oceno 9.6/10) in pri odstranjevanju oceno 8.3/10 (norton 8.0/10).

http://www.pctools.com/

Računalniška pomoč in računalniški servis na domu Halo PC

   Zunanji diski so postali precej iskana roba. Velikokrat nam pridejo prav kot dodatni prostor kamor lahko shranjujemo slike, glasbo, filme, … Pogosto jih uporabljamo tudi za izdelavo varnostne kopije podatkov diska našega računalnika. Zunanji disk nam omogoča, da lahko te podatke stalno nosimo s sabo in jih uporabimo na kateremkoli računalniku. Na vsak računalnik lahko priključimo vsaj en, če ne več zunanjih diskov.

Obstajata dva tipa zunanjih diskov. Namizni diski so ponavadi večji (3′5 inče), težji, spravljeni v svoje robustno ohišje in potrebujejo priključitev na napajanje. Največkrat ostanejo na enem mestu, ponavadi na naši delovni mizi ali v pisarni in se v glavnem uporabljajo kot zunanja enota za izvajanje varnostne kopije podatkov. Druga sorta so tako imenovani prenosni diski, ki so manjši (2′5 in 1′8 inče) in se večinoma napajajo kar skozi USB priključni kabel. So precej majhni, tako da jih zlahka nosimo v žepu naših hlač. Omogočajo nam, da želene podatke (glasba, video, slike) precej preprosto nosimo s sabo.

Velikost namiznih diskov se v temu trenutku giblje okoli 2 TB, velikost prenosnih diskov pa se giblje okoli 500-640 GB. Zadnji hit so SSD (Solid State Drive) diski, ki pa so zaradi svoje visoke cene še precej redki.
Priklop zunanjih diskov večinoma poteka preko zunanjih priključkov kot so USB 2.0, FireWire (400 in 800) in eSATA. Od načina priključka je seveda odvisna hitrost prenosa podatkov na in z zunanjega diska. USB 2.0 deklarira hitrosti do 480 Mbps, FireWire je le nekoliko hitrejši, med tem ko je najhitrejši prenos podatkov pri uporabi eSATA priključka (do 3000 Mbps). Na žalost je pri eSATA priključku vedno potrebno uporabiti tudi dodatno napajanje. Počasi se na tržišče prebija tudi standard priklopa USB 3.0, ki naj bi omogočal konkurenčne hitrosti priklopu eSATA. Seveda mora biti USB 3.0 standard tako na priključku diska, kot na USB vratih našega računalnika.
Nazivne hitrosti se ponavadi gibljejo od 5,400 rpm (obratov na minuto) do 10,000 rpm, vendar so pri nakupu diska z USB 2.0 priklopom docela nepomembne. USB 2.0 priklop ni zadosti hiter, da bi izkoriščal 5400 rpm hitrost, kaj šele višjo. Razlika je pomembna pri eSATA priklopu zunanjega diska.

Računalniška pomoč in računalniški servis na domu Halo PC

   Zdi se, da programska hiša Alwil ponuja brezplačno antivirus zaščito imenovano Avast! že od časa nastanka abakusa. Seveda je v tistih časih ta zaščita prišla v obliki zaščite kroglic abaka pred lesnimi zajedavci. S časoma je program zaslovel oziroma postal precej razširjen predvsem zaradi brezplačnosti. Kot tak je omejen glede podpore in same kvalitete programa, a je kakovost nekaj kar se z časom na moje začudenje pri programu samo izboljšuje. V svoji najnovejši izdaji Avast!Free Antivirus 5.0 ponuja prenovljen grafični uporabniški vmesnik in precej izboljšano zaščito pred škodljivo kodo imenovano Malware. Program ima prenovljeno jedro antivirus oziroma antispyware orodja. Tako ima sedaj boljše in več načinov s katerimi lažje odkriva škodljivo kodo na našem računalniku. Seveda nam lahko prihrani marsikateri klic na računalniški servis. Za razliko od največjega konkurenta med brezplačnimi antivirus programi (AVG Anti-Virus Free Edition 9.0) ima Avast! brezplačna različica vse funkcionalnosti plačljive verzije.

Sam antivirus program se je tudi na testiranjih izkazal za veliko boljšega od svojega predhodnika. Računalnika seveda ne ščiti kot najboljši plačljivi antivirus programi a je na testiranjih vseeno dosegel precej spodobne ocene. Brezplačni antivirus program Avast! se je izkazal najbolje med svojo brezplačno antivirus konkurenco na področju odkrivanja in odstranjevanja Malware,keyloggers in rootkit škodljive kode. Od konkurence je še vedno slabši na področju Scareware škodljive kode.
Vsekakor se je zadnja verzija brezplačnega programa za odkrivanje in odstranjevanje škodljive kode Avast!Free Antivirus 5.0 izkazala za nadpovprečno med brezplačnimi in konkurenčno med plačljivi programi za zaščito računalnika. Uporabniki računalnika in Microsoftovih operacijskih sistemov lahko samo upamo, da se bo z časom zaščita programa Avast! samo še boljšala.

Tukaj si lahko brezplačno naložite program Avast!Free Antivirus 5.0

Računalniška pomoč in računalniški servis na domu Halo PC