Med zgodnjimi v modelnem letu 2010 najdemo Panda Internet Security 2010, ki se je izkazala za dokaj uporabno. Veliko slabše sta jo na testiranjih odnesla najnovejša eScan Internet Security Suite for Home users version 10 in K7 TotalSecurity Version 10.0, ki po kakovosti ne predstavljata resne konkurence na trgu programov za zaščito računalnika.

V avgustu se pojavita dva izmed ponudnikov najboljših antivirus programov, to sta Kaspersky Internet Security 2010 in BitDefender Total Security 2010. Čeprav sta oba med najmočnejšimi programi za zaščito računalnika ima BitDefender na testiranjih najboljše rezultate v kar nekaj kategorijah. Za najboljšega se pokaže v kategoriji antispam in starševski nadzor. Težava teh dveh ponudnikov antivirus programov je v vplivu delovanja programa na hitrost računalnika. Oba imata toliko nekih bonus dodatkov , ki seveda izboljšajo zaščito računalnika, da pri tem sama porabita veliko računalnikovih zmogljivosti.

F-Secure Internet Security 2010 je izboljšal uporabniški vmesnik, način zaznavanja škodljive kode in ponudil boljšo požarno pregrado. Trend Micro Internet Security Pro (version 3) ni v novem modelu izboljšal prav nič in počasi z konkurenco izgublja tla pod nogami. Mogoče pripravljajo kaj velikega za naslednjo izdajo.

Norton Internet Security 2010 je pometel z konkurenco na področju odkrivanja malware škodljive kode. V svoji zadnji verzji je zelo izboljšal svoji slabi točki, to sta antispam filter in starševski nadzor. Ti dve storitvi sta v novejši verziji postali primerljivi z ostalimi boljšimi produkti. Program je še vedno najbolj priporočen za uporabo z strani večine neodvisnih medijev.

ZoneAlarm Extreme Security 2010 je programu za zaščito pred škodljivo kodo dodal storitve kot so back-up (varnostna kopija) podatkov, system tune-up (optimizacija sistema), ForceField virtualization (virtualizacija zaščitnega polja) in še nekaj manjših. V svoji najnovejši izdaji je ZoneAlarm navdušil na kar precej neodvisnih testiranjih.

CA Internet Security Suite Plus 2010 je doživel kompletno prenovo izgleda. Na žalost novejši izgled ne prinaša tudi boljše zaščite. Brezplačni programi za zaščito računalnika AVG Internet Security 9.0, Avast! Internet Security 5.0 in PC Tools Internet Security 2010 so vsi izboljšali svojo raven zaščite in odkrivanja škodljive kode. Seveda še niso ravno ujeli plačljive konkurence, čeprav je npr. PC Tools Internet Security 2010 na testu odstranjevanje malware škodljive kode dosegel celo boljši rezultat od Nortona.

McAfee Total Protection 2010 je vreden uporabe, saj se na testiranjih izkaže v večini kategorij. Najbolj navdušujoč je v antispam kategoriji.

Med novejšimi programi za zaščito računalnika se še vedno izkaže za najboljšega Norton, vendar bi se prav tako zlahka odločili za katerega izmed McAfee, ZoneAlarm ali BitDefender.

Računalniška pomoč in računalniški servis na domu Halo PC

Računalniška pomoč in računalniški servis na domu Halo PC

Malware škodljiva koda običajno izrablja naš internetni brskalnik, na svoje strani preusmerja naše poizkuse iskanja na internetu, prikazuje zoprne reklamne balončke med brskanjem po spletu, beleži na katerih internetnih straneh smo bili in poskrbi za splošno zmedo na našem računalniku. Ker so ponavadi malware programi slabo narejeni, povzročajo nestabilnost in počasno odzivnost okuženega računalnika. Mnogi od njih se tudi po odstranitvi ponovno avtomatično namestijo na računalnik in se pri tem še množijo. Lahko se namestijo tako globoko v operacijski sistem, da jih je zelo težko odstraniti. Velika verjetnost je, da nam slabši programi pri odstranjevanju malware škodljive kode pokvarijo tudi operacijski sistem.

Računalnik se z malware škodljivo kodo okuži na več načinov. V večini dobimo škodljivo kodo z prenosi datotek (Kazaa, emule, …). Nekateri se namestijo direktno z določenih internetnih strani kjer se pretvarjajo, da so za ogled strani nujno potreben program. Malware škodljiva koda izkorišča tudi varnostne luknje v brskalnikih. Tako nam med iskanjem z uporabo orodnih vrstic za iskanje (npr. CoolWebSearch,…) internetnih strani pridejo na računalnik in nas vodijo na napačne internetne strani, seveda okužene. Tipi malware škodljive kode so: Adware, Spyware, Scareware, Hijackers, Toolbars, Dialers, …

Kateri program uporabiti za zaščito in odstranjevanje malware škodljive kode z okuženih računalnikov? V prejšnjem letu je na testiranjih v večini zmagoval Norton Antivirus 2010, katerega je na zadnjih testih prehitel program Spyware Doctor AntiVirus 2010. Spyware doctor je na zadnjem testu na okuženem računalniku uspešno poiskal vso nameščeno malware škodljivo kodo. Tudi pri odstranjevanju najdene škodljive kode na okuženem računalniku je Spyware Doctor odstranil več malware kode kot katerikoli drug program. Tako je pri blokiranju malware škodljive kode dobil oceno 9.7/10 (prej je bil najboljši Norton z oceno 9.6/10) in pri odstranjevanju oceno 8.3/10 (norton 8.0/10).

http://www.pctools.com/

Računalniška pomoč in računalniški servis na domu Halo PC

Obstajata dva tipa zunanjih diskov. Namizni diski so ponavadi večji (3′5 inče), težji, spravljeni v svoje robustno ohišje in potrebujejo priključitev na napajanje. Največkrat ostanejo na enem mestu, ponavadi na naši delovni mizi ali v pisarni in se v glavnem uporabljajo kot zunanja enota za izvajanje varnostne kopije podatkov. Druga sorta so tako imenovani prenosni diski, ki so manjši (2′5 in 1′8 inče) in se večinoma napajajo kar skozi USB priključni kabel. So precej majhni, tako da jih zlahka nosimo v žepu naših hlač. Omogočajo nam, da želene podatke (glasba, video, slike) precej preprosto nosimo s sabo.

Velikost namiznih diskov se v temu trenutku giblje okoli 2 TB, velikost prenosnih diskov pa se giblje okoli 500-640 GB. Zadnji hit so SSD (Solid State Drive) diski, ki pa so zaradi svoje visoke cene še precej redki.
Priklop zunanjih diskov večinoma poteka preko zunanjih priključkov kot so USB 2.0, FireWire (400 in 800) in eSATA. Od načina priključka je seveda odvisna hitrost prenosa podatkov na in z zunanjega diska. USB 2.0 deklarira hitrosti do 480 Mbps, FireWire je le nekoliko hitrejši, med tem ko je najhitrejši prenos podatkov pri uporabi eSATA priključka (do 3000 Mbps). Na žalost je pri eSATA priključku vedno potrebno uporabiti tudi dodatno napajanje. Počasi se na tržišče prebija tudi standard priklopa USB 3.0, ki naj bi omogočal konkurenčne hitrosti priklopu eSATA. Seveda mora biti USB 3.0 standard tako na priključku diska, kot na USB vratih našega računalnika.
Nazivne hitrosti se ponavadi gibljejo od 5,400 rpm (obratov na minuto) do 10,000 rpm, vendar so pri nakupu diska z USB 2.0 priklopom docela nepomembne. USB 2.0 priklop ni zadosti hiter, da bi izkoriščal 5400 rpm hitrost, kaj šele višjo. Razlika je pomembna pri eSATA priklopu zunanjega diska.

Računalniška pomoč in računalniški servis na domu Halo PC

Sam antivirus program se je tudi na testiranjih izkazal za veliko boljšega od svojega predhodnika. Računalnika seveda ne ščiti kot najboljši plačljivi antivirus programi a je na testiranjih vseeno dosegel precej spodobne ocene. Brezplačni antivirus program Avast! se je izkazal najbolje med svojo brezplačno antivirus konkurenco na področju odkrivanja in odstranjevanja Malware,keyloggers in rootkit škodljive kode. Od konkurence je še vedno slabši na področju Scareware škodljive kode.
Vsekakor se je zadnja verzija brezplačnega programa za odkrivanje in odstranjevanje škodljive kode Avast!Free Antivirus 5.0 izkazala za nadpovprečno med brezplačnimi in konkurenčno med plačljivi programi za zaščito računalnika. Uporabniki računalnika in Microsoftovih operacijskih sistemov lahko samo upamo, da se bo z časom zaščita programa Avast! samo še boljšala.

Tukaj si lahko brezplačno naložite program Avast!Free Antivirus 5.0

Računalniška pomoč in računalniški servis na domu Halo PC

• monolaser tiskalnik za domačo uporabo in manjše pisarne; v tej kategoriji je najbolje ocenjeni tiskalnik Brother HL-5340D. Poleg seveda najboljših ocen v kategoriji cena izpisa na stran je tiskalnik majhen, ima zelo visoko hitrost izpisa odlično predvsem za tiskanje teksta in vsebuje enoto za obojestransko tiskanje.

• colorlaser tiskalnik za domačo uporabo in manjše pisarne; najvišjo oceno v tej kategoriji je dobil tiskalnik Konica Minolta magicolor 1600W; Priročno majhen tiskalnik z visoko kvaliteto barvnega izpisa.

• AIO (All-In-One; vse v eni napravi: tiskanje, kopiranje, skeniranje, faksiranje) monolaser tiskalnik za manjše pisarne; Med temi je zmagovalec AIO naprava Brother MFC-8480DN, ki poleg hitrega in kvalitetnega izpisa ponuja vse funkcije ki jih manjša pisarna potrebuje.

• AIO barvni laser tiskalnik za manjše pisarne; Naprava, ki se je najbolje izkazala v tej kategoriji je Canon Color ImageClass MF8350Cdn. Kot vsi ostali je navdušil z svojo hitrostjo in kvaliteto izpisa. Naprava ponuja vse kar manjša pisarna potrebuje in to v barvah.

• Foto inkjet tiskalnik; Za najboljšega za tiskanje fotografij za domače uporabnike se je izkazal tiskalnik Epson PictureMate Charm, ki ponuja odlično foto kakovost pri zelo nizki ceni tiska na stran.

• AIO barvni tiskalnik za domačo uporabo; Najpriporočljivejša v letu 2009 je Epson WorkForce 310 All-In-One naprava

Računalniška pomoč in računalniški servis na domu Halo PC

Med katerimi brezplačnimi programi lahko izbiramo in kako se kateri obnese v praksi ?
Večina brezplačnih programov za zaščito računalnika ponuja celotno zaščito računalnika, tako pred virusi kot pred spyware, malware, … programi. Pri odstranjevanju malware škodljive kode sta odlična HouseCall 7.1 in Malwarebytes Anti-Malware 1.36. Njuna pomanjkljivost je, da v brezplačni verziji ne nudita stalne zaščite (pregleda datotek pred vsakim dostopom računalnika do datoteke) ampak škodljivo kodo odkrijeta le v primeru ročnega pregleda računalnika. Stalna zaščita se lahko vklopi samo v plačljivih verzijah programa. Dobra stran tega je, da nam stalna zaščita kot se velikokrat izkaže v praksi ne dela težav z ostalimi programi. Brezplačni programi IObit Security 360, AVG Anti-Virus Free Edition 9.0 in Avast! Free Antivirus 5.0 beta so enaki kot njihove plačljive verzije in ponujajo vse funkcionalnosti plačljive verzije. Te programe moramo plačati le v primeru uporabe za poslovno rabo. Panda cloud Antivirus Free Edition 1.0 je program, ki dela na oblaku. To pomeni, da ima program bazo v kateri je spisek groženj shranjeno na internetu in ne na našem računalniku. Panda je najbolje ocenjeni brezplačni program za zaščito računalnika, vendar zaradi delovanja v oblakih brez povezave na internet ni učinkovit.

1. Avast! Free Antivirus 5.0 beta (brez ocene ker je beta verzija)- ponuja zelo dobro malware zaščito. Program se najbolj izkaže pri odstranjevanju malware in rootkit škodljive kode. Ponuja tudi precej pregledno kontrolo nastavitev programa.
2. AVG Anti-VirusFree Edition 9.0 (3,5 od 5) Program ponuja brezplačno osnovno antivirus zaščito računalnika
3. Trend Micro HouseCall 7.1 (3,5 od 5) Program deluje precej hitro saj uporablja bazo v oblakih. Nima stalne zaščite in je zato primeren kot dodatno brezplačno orodje za pregled računalnika za škodljivo kodo. To pomeni, da ga ni priporočljivo uporabljati kot edini program za zaščito računalnika.
4. IObit Security 360 (1,5 od 5) Program je precej hiter pri pregledu računalnika ampak tudi precej slab pri odstranjevanju najdene škodljive kode
5. Malwarebytes Anti-Malware 1.36 (3,5 od 5) Odličen program za odstranjevanje malware škodljive kode, predvsem tistih reklamnih programov, ki jih dobimo z interneta in se jih ne moremo več znebiti z računalnika. Čeprav ne ponuja stalne zaščite, je program nuja na računalniku kot dodaten program za pregled računalnika.
6. Microsoft Security Essentials 1.0 (3 od 5) Program bo zaščitil vaš računalnik samo do neke stopnje, saj je dosti brezplačnih programov veliko boljših pri ščitenju računalnika.
7. Panda Cloud Antivirus Free Edition 1.0 (4 od 5) Je brezplačna zaščita, ki se je najbolje odrezala na testih zaščite pred škodljivo kodo in njenega odstranjevanja.

Najbolje je računalnik zaščititi z kombinacijo programov. Npr. Malwarebytes uporabljamo samo za pregledovanje in Pando ali Avast za stalno zaščito računalnika.

Računalniška pomoč in računalniški servis na domu Halo PC

• Zagonski čas (boot time) je test koliko časa računalnik potrebuje od pritiska na gumb za vklop računalnika do postavitve sistema (naloži namizje in start meni postane uporaben). Windows 7 so za zagon potrebovali 63s, Windows XP 49s in Windows Vista 67s. Zmagovalec testa zagona je še vedno operacijski sistem Windows XP.

• Čas ugašanja (shut down time) je test koliko časa računalnik potrebuje od potrditve ukaza Ugasni se do dejanskega izklopa računalnika. Zmagovalec tega testa je zelo prepričljivo Windows 7, ki je potreboval za ugasnitev 11,5s. Windows Vista je potrebovala 12,5s, Windows XP celo 17s. Na tem testu je prišla do izraza večna kritika operacijskega sistema Windows XP, da se le ta prepočasi izklaplja.

• Kodiranje video zapisa (video encoding) je test spreminjanja oblike video zapisa, kjer je bil uporabljen program Picasa. Za obdelavo enakega filmčka je najmanj potreboval Windows XP in sicer 5:36 min. Sledi Windows 7 z časom 5:41 min in Windows Vista 6:02 min.

• Skupinski test delovanja računalnika je bil opravljen z programom, ki opravi 11 sistemskih testov. Ti testi naj bi ponazarjali vsakodnevno uporabo računalnika in testirajo porabo procesorja, dostop do diska, delovanje grafike, odpiranje internetnih strani, popravljanje zapisa glasbe, videa in teksta, … Na testu splošne uporabe računalnika se je najbolje odrezal Windows XP, ki je dosegel 1868 točk. Windows 7 je dosegel rezultat 1823 točk in Windows Vista 1731 točk.

• Test hitrosti izvajanja jave je pri pogosti uporabi interneta zelo pomemben podatek. Tukaj se najde največja prednost novega operacijskega sistema Windows 7, saj isto internetno stran prebere v 1828 ms. Windows XP porabi 3170 ms in Windows Vista 2647 ms.

Testi so bili opravljen na starejši strojni opremi, zato je v prednosti Windows XP, za katerega je bila strojna oprema optimizirana. Novejša strojna oprema bo optimizirana za delovanje v operacijskem sistemu Windows 7, zato bojo rezultati testa na novejših računalnikih drugačni, bolj v korist Windows 7. Zanimivo, da vseeno operacijski sistem Windows 7, ki je več kot desetletje novejši od Windows XP le tega ne prekaša na celi črti.

Računalniška pomoč in računalniški servis na domu Halo PC

Prvi test, ki ga je opravil računalniški servis je primerjava hitrosti izvajanja Javascripte. To je v bistvu nekakšen test nalaganja (odpiranja) internetnih strani v katerem se je najbolje odrezal internetni brskalnik Chrome 4.0.223.16b, ki je za odprtje oziroma prikaz internetne strani potreboval 762ms. Ostali konkurenti so za odprtje iste strani potrebovali:
- Chrome 3 775ms
- Firefox 3.6b1 1400ms
- Firefox 3.5 1772ms
- Internet Explorer 8 9015ms
Sledil je test tako imenovanega hladnega in toplega zagona internetnega brskalnika. Pri hladnem zagonu gre za čas, ki ga brskalnik potrebuje za prvo odprtje internetne strani po zagonu računalnika. Pri toplem zagonu gre za čas, ki ga internetni brskalnik potrebuje za odprtje internetne strani, če smo brskalnik po zagonu računalnika že uporabljali, zaprli in ponovno odprli.
Na testu toplega zagona se je najbolje odrezal najnovejši Chrome internetni brskalnik z odzivnim časom 0,7s.
- Chrome 3 0,9s
- Firefox 3.6b1 1,2s
- Firefox 3.5 1,5s
- Internet Explorer 8 1,3s
Pri hladnem zagonu internetnega brskalnika so rezultati sledeči:
- Chrome 4.0.223.16b 1s
- Chrome 3 3,6s
- Firefox 3.6b1 4,5s
- Firefox 3.5 2s
- Internet Explorer 8 1,8s
Še en zelo pomemben test je poraba računalniškega spomina RAM, kjer se je najbolje odrezal Firefox 3.6b, ki porabi 152MB RAM-a. To je skoraj enkrat manj od Chrome 4.0.223.16b, ki porabi 256MB RAMa.

Računalniška pomoč in računalniški servis na domu Halo PC

• Prvi test, ki ga računalniški servis opravi je test zagona sistema (boot time). V tem času se meri čas, ki ga operacijski sistem potrebuje od zagona računalnika, do zmožnosti uporabe namizja in programov. Operacijski sistem Windows Vista je za zagon potreboval v povprečju 52,7 s, Windows 7 le nekaj manj to je 45,5 s. Po teh podatkih ima Windows 7 za 13,7 % hitrejši zagonski čas od svojega predhodnika.

• Na testu izklopa računalnika (shut down) operacijski sistem windows 7 ni pokazal nobenega napredka, saj za izklop potrebuje enako časa kot Windows Vista.

• Test hitrosti izvajanja Jave (test hitrosti prikazovanja internetnih strani) ponovno daje prednost operacijskemu sistemu Windows 7 saj se na tem operacijskem sistemu Java izvaja približno 14 % kot na starem operacijskem sistemu.

• Najpomembnejši test (poleg hitrosti zagona) je seveda hitrost izvajanja najpogostejših operacij, kot so popravljanje slik in videa, kopiranje datotek, pisanje v RAM, pogon iger, izvajanje varnostnih operacij,… Ta test je opravljen z vnaprej določenimi programi, ki dobro merijo odzivnost naštetih storitev. Pri skoraj vseh programih je rezultat približno enak. Operacijski sistem Windows 7 je okoli 13,5% - 14% hitrejši od operacijskega sistema Windows Vista.

Torej Windows 7 je opazno hitrejši od svojega predhodnika tudi za vsakdanjega uporabnika računalnika, kar mu omogoča dobro napisana koda. Končno je podjetje Microsoft ubralo malce drugačno usmeritev pri razvoju operacijskega sistema in na novo napisalo celotno kodo za operacijski sistem. Pri prejšnjih operacijskih sistemih so z dodajanjem nove samo nadgrajevali staro kodo. Zanašali so se na to, da bo strojna oprema v prihodnosti toliko boljša, da bo hitreje poganjala tudi bolj obsežne kode. Kakor kaže, operacijski sistem Windows 7 dobro prestaja prve teste in se kaže za zelo uporabnega.

Računalniška pomoč in računalniški servis na domu Halo PC