Opera, ki je za Microsoftovim Internet Explorerjem in Mozzilinim Firefoxom 3. najbolj uporabljen internetni brskalnik, je izdana v novejši veziji 9′5. Seveda proizvajalci upajo, da jim bo s to novejšo verzijo uspelo odščipniti še večji kos trga slovitim tekmecem.

Uporabnike poiskušajo prepričati z novostmi in izboljšavami kot so:

• naslovna vrstica (quick find). Podobno kot ima novi Firefox 3 novost address bar, so tudi pri Operi uvedli svojo različico imenovani Quick Find (najdi hitro). Gre za iskalno okence v orodni vrstici brskalnika, ki nam med vpisovanjem črk v naslovno vrstico sam ponudi na izbiro strani, ki jih po vsej verjetnosti iščemo. Svoje najdbe bazira na zgodovini našega brskanja, se pravi glede na že obiskane strani, gledena na naše zaznamke (bookmarks) in gleda na vsebino strani.

• preprostejši vmesnik za vleko datotek z interneta (download interface)

• izboljšano blokiranje neželjenih vsebin (content blocking)

• hitrejše delovanje, kot posledica manjše porabe spomina. Z boljšo kodo Opera porabi manj spomina (Ram), deluje hitreje in je bolj varna.

• zmožnost sinhronizacije zaznamkov (bookmarks) v Operi med različnimi računalniki (Opera Link). Če si odpremo Opera račun na njihovi internetni strani lahko med različnimi računalniki preko interneta sinhroniziramo zaznamke (bookmarks), osebno orodno vrstico (personal link toolbar), opombe (notes), … Tako lahko preko kateregakoli računalnika poiščemo določeno stran, ki jo imamo pod zaznamki na našem domačem računalniku.

• vgrajeni klienti za elektronsko pošto, klepet (chat), branje novic (newsreader) in BiTorrent. V stranski vrstici (side bar) dobimo sporočila kdaj je prispela nova pošta, oziroma lahko uporabljamo klienta za klepet. Opera ima celo vgrajen iskalnik za Bitorrente in podpira njegovo rabo.

V primerjavi z Firefox 3 brskalnikom ima Opera precej slabše upravljalce z gesli (password manager) in nima možnosti vnosa zaznamka z enim klikom. Operin vmesnik za prenos datotek v primerjavi z konkurenco nima vključenih možnosti pavziraj, nadaljuj in išči. Poleg tega so pri testiranju na določenih straneh naleteli tudi na nekaj izpadov brskalnika. Vseeno z svojimi novostmi Opera kar pridno odžira trg konkurenci, sam brskalnik pa lahko brezplačno naložite z njihove internetne strani.

Microsoft ima seveda pred vsako izdajo operacijskega sistema Windows na mizi že osnutke njegovega naslednika. Tako bo Microsoftov polom z izdajo operacijskega sistema Windows Vista (še sam Microsoft je priznal, da si ne smejo nikoli več dovoliti izdati tako slabega operacijskega sistema kot je Windows Vista), nekje v letu 2010 nasledil operacijski sistem Windows 7 (to je zaenkrat še delovni naziv novega operacijskega sistema saj je 7. po vrsti). Operacijski sistem windows 7 bo manj usmerjen v lep grafičen izgled (kot je to primer pri Windows Vista) in bolj usmerjen v svojo funkcionalnost. Tako naj bi bil sistem windows 7 veliko manj zahteven in požrten od operacijskega sistema Windows Vista (porabil bo manj energije, manj spomina, povečana bo učinkovitost delovanja in povezljivost z brezžičnimi napravami), katerega največji problem so ravno visoke zahteve po strojni opremi in posledično počasno delovanje.
Nov sistem bo posledično deloval na veliko slabših računalnikih in to precej hitreje od viste.

In kakšne bodo najopaznejše novosti v novem operacijskem sistemu ? Windows 7 naj bi imel izbolšano povezljivost in bolj preprosto možnost izmenjave datotek preko omrežja (file and printer sharing). Dodano bo orodje za izdelavo avtomatičnih varnostnih kopij (data backup) podatkov kot so datoteke, slike in glasba. Precej nameravajo izpopolniti povezavo med mobilnimi telefoni in našim računalnikom. Dva računalnika v omrežju se bosta zelo preprosto in hitro povezala med sabo in bosta tako en na drugega lahko izdelovala tudi varnostne kopije. Izdeleva sistema naj bi precej bila usmerjena v podporo zaslonom na dotik (touch screen).

Tako se sevada že veselimo novejših oken, predvsem zaradi hitrejšega delovanja. Sistem bo celo deloval na enakih računalnikih kot jih uporabljamo sedaj, nadgradnja ne bo potrebna. Do takrat pa se lahko tolažimo s tem, da bo Microsoft do izdaje novejšega operacijskega sistema nudil podporo za Windows XP.

Podjetje Microsoft je za danes najavil izdajo končne verzije servisnega paketa popravkov SP3 za operacijski sistem Windows XP. Zaenkrat bo nadgradnja SP3 na voljo na Microsoftovem centru za nalaganje programov (Microsoft Download Center), nekje Junija pa bo SP3 na voljo tudi preko storitve avtomatske nadgradnje okenj (windows automatic updates). Velikost servisnega paketa popravkov je 70MB preko sistema za avtomatsko nadgradnjo in 580MB kot paket polne samostojne inštalacije.

Servisni paket popravkov SP3 je v bistvu paket nadgradenj za boljšo kompatibilnost, varnost in delovanje operacijskega sistema Windows XP. Kot tak ne ponuja večjih novitet najdenih v sistemu Windows Vista razen zaščite dostopa omrežja (NAP - Network Access Protection), ki je potreben za komunikacijo z strežnikom Windows server 2008. Poleg te novitete je v SP3 mogoče najti še manjše novosti kot so zaznavanje črnih lukenj (black hole router detection) na naših usmerjevalnikih, bolj detaljni opisi v varnostnem centru na nadzorni plošči, boljša kriptografska podpora in novi sistem za aktivacijo sistema Windows XP, pri katerem lahko namestimo sistem Windows XP brez da bi ta med namestitvijo zahteval produktni ključ (product key).

Na malo starejšem računalniku je namestitev servisnega paketa popravkov SP3 trajala le nekaj več kot uro. Med samo namestitvijo Servisnega paketa 3 se opravi pregled takoimenovanih ostalih gonilnikov (third party drivers), izvede inventura sistema, pregleda za zadostno količino prostora za inštalacijo, naredi varnostna kopija datotek, namesti novi Operacijski sistem in počistijo vse začasno uporabljene datoteke.

Med domačimi uporabniki najbolj razširjeni brezplačni antivirus program Avast ima novo verzijo 4.8, z dodatnimi funkcijami. Je že res, da je verzija samo za 0.1 višja od prejšne, vendar ta 0.1 predstavlja zelo pomembno dodatno funkcijo. Poleg zaznavanja virusov Avast antivirus sedaj zaznava tudi Spyware, rootkits in ostale oblike nevirusne škodljive kode. Koliko pa je pravzaprav sploh dober ta program ?

Avast antivirus je pri mnogih testnih laboratorijih ocenjen z najvišjo oceno, ko gre za zaznavanje virusov na našo zahtevo. To pomeni, da je zelo dober (ima pri večini testov najvišjo možno oceno) pri odkrivanju virusov, če v programu Avast ročno poženemo pregledovanje računalnika za viruse. Tukaj v primerjavi z ostalimi ponuja zelo priročno funkcijo pregledovanje sistema ob zagonu računalnika (boot time scan), se pravi pregled za škodljivo kodo še predno se naloži sistem in s tem predno se začne škodljiva koda izvajati. Le nekoliko slabšo oceno od najbolše možne ima Avast antivirus, ko gre za ščitenje pred virusi, kar pomeni zaznavanje virusov, še preden se ti naložijo na naš računalnik (stalna zaščita). Tudi zelo znani Nemški AV test ocenjuje odkrivanje škodljive kode programa Avast antivirus kot zelo podobno. Je odličen pri zaznavanju virusov in spyware kode, kjer je ocenjen z najvišjo oceno in nekoliko slabši pri odkrivanju malware kode. Na žalost je program ocenjen zelo povprečno, ko gre za odstranjevanje najdene škodljive kode, se pravi Avast nam večino ali vso škodljivo kodo na računalniku najde, ne zna pa je učinkovito odstraniti. Vseeno mislim, da je program kar primeren za domačo uporabo, sploh glede na njegovo ceno - je brezplačen. Uporabniki, ki imate kljub njegovi uporabi še vedno probleme z virusi pa morate na žalost gledati proti boljšim plačljivim programom. Nekaj o temu kateri so najboljši v prihodnih objavah.

V sredini prejšnega tedna je Microsoft na svoji strani objavil že vnaprej napovedani servisni paket popravkov številka 1 (service pack SP1) za operacijski sistem Windows Vista. Sam paket popravkov vsebuje varnostne, kompatibilnostne in performančne popravke, ampak malo od tega je opazno za samega uporabnika. Pri testiranju SP1 so ugotovili, da paket popravkov prinese malo večjo splošno hitrost sistema, predvsem z hitrejšim kopiranjem datotek in hitrejšim povezovanjem v omrežja. Poleg tega servisni paket popravkov SP1 nudi tudi izbolšano enkripcijo in nastavljiv iskalnik na namizju. Paket popravkov je zaenkrat na voljo samo z uporabo Windows update servisa v sistemu Windows, zato zanj potrebujete Microsoft Internet Explorer in licenčno verzijo operacijskega sistema. Od Aprila dalje bo servisni paket popravkov na voljo tudi zunaj sistema Windows update. Pri samem testiranju niso odkrili kakih pomankljivosti ali napak servisnega paketa 1 za sistem Windows Vista, zato predvsem zaradi boljše varnosti njegovo namestitev uporabnikom Windows Vista priporočam.

Zaradi želje po čim večjem tržnem deležu, divja med največjima ponudnikoma internetnega brskalnika Microsoft Internet Explorer in Mozilla Firefox prava mala vojna. Tako je prejšni teden Microsoft izdal in ponudil v testiranje beta verzijo Internet Explorerja 8, približno teden kasneje pa je podobno z izdajo beta verzije Mozilla Firefox 3 internetnega brskalnika naredila tudi Mozilla.

Beta 1 izdaja internetnega brskalnika Internet Explorer 8 približa ta internetni brskalnik bliže novejšim internetnim standardom. Dodanih ima nekaj zanimivih in uporabnih novosti, a je na izgled še vedno enaka kot prejšna verzija Internet Explorer 7. To je šele zgodna testna izdaja in je kot taka bolj namenjena razvijalcem, ter polna hroščev in napak. Implementacija podpore za novejše standarde mu še vedno povzroča težave saj preprečuje pravilno odprtje določenih internetnih strani.
Sam brskalnik nam ponuja boljše varnostne sisteme in novejše načine brskanja po internetu. Po drugi strani pa ne odpira pravilno določenih strani, ima še veliko hroščev, se občasno počasi odziva, je sistemsko zelo zahteven in ga kot takega v tej beta verziji še ne priporočam za uporabo.

Tudi nova beta verzija Firefox 3 brskalnika beta 4 je na izgled zelo podobna prejšni verziji beta 3, vendar mozilla navaja da ima v primerjavi z prejšno verzijo kar 900 izbolšav. Med najvidnejšimi so izboljšan agent za snemanje dokumentov iz interneta (downloading), celostranski zoom, izboljšana komunikacija in povezlivost z sistemi Windows Vista, Mac OS in Linux. Najpomembnejši in za uporabnike najzanimivejši sta izbolšana hitrost programa (hitrejše brskanje in odpiranje strani) in zmanjšana poraba računalniškega spomina. Vseeno je beta verzija še polna napak in hroščev zato njena uporaba kot glavni brskalnik ni priporočena.

Mozilla napoveduje odpravo sedanjih hroščev z izdajo verzije beta 5 in nato izdajo stabilne verzije nekje konca meseca Marca. Če ste neučakani si lahko omenjeno beta verzijo naložite iz njihove strani
http://www.mozilla.com/en-US/firefox/all-beta.html.

Uporabniki MAC računalnikov boste končno dočakali izdajo enega izmed najbolj pričakovanih programov Microsoft Office 2008 za MAC. Najbolj pričakovan zaradi prejšnih verzij, katere so pisane za stari OS X sistem in dejstva, da je ta aplikacija najbolj razširjen in kompatibilen paket pisarniških orodij za sistem OS X. Izdaja programa bo 15.1.2008, vendar se je na žalost pri testiranjih beta verzije pokazalo še veliko nekompatibilnosti in hroščev. Zato je navkljub neučakanosti z namestitvijo programa priporočeno še malce počakati, vsaj do naslednjih dveh paketov popravkov. Vse o omenjenem programu lahko najdete na: http://www.macoffice2008.com/

Mozilla je na svoji spletni strani http://www.mozilla.org objavila novo verzijo njihovega internetnega brskalnika Firefox 3 verzija Beta 1. Najnovejša verzija Firefox brskalnika ne ponuja kakih novih izgledov ali veliko dodatnih funkcij, ki bi nam lajšale brskanje po internetu. Na izgled je celo popolnoma identična prejšni verziji, od katere se razlikuje v najpomembnejši stvari, svojem jedru. Popolnoma je prenovljena koda brskalnika, tako da nam sam brskalnik ponuja boljše delovanje, večjo varnost in večjo stabilnost programa. Seveda poleg teh najpomembnejših stvari ponuja tudi nekaj funkcionalnih dodatkov, ki nam olajšajo vsakodnevno brskanje po internetu. Med zanimivejšimi je možnost uporabe off-line web aplikacij. Torej brskalnik, ki ga bo definitivno potrebno namestiti, vendar svetujem da še malce počakate na kakšno kasnejšo beta izdajo oziroma prvo pravo različico.

Preteklo je že kar nekaj vode od kar je Microsoft z izdajo servisnega paketa SP2 naredil svoj operacijski sistem Windows XP precej bolj stabilen in varen. Servisni paket SP2 je vseboval drastične posege v operacijski sistem Windows XP. Poleg standardnih krpanj varnostnih lukenj in odpravljanju manjših napak je SP2 namestil tudi aplikacije kot so požarni zid (Windows Firewall), zaščita okenj (Windows Defender) in preprosto nastavljivo možnost blokiranja ali odpiranja točno določenega IP prometa na naš računalnik. Nova izdaja popravkov SP3 ne vsebuje tako drastičnih sprememb oziroma nadgradenj, ampak predvsem združeje vse nadgradnje in varnostne popravke, ki so izšli v tem času. Plus seveda nekaj novih varnostnih popravkov. Kljub temu mislim da je vsaj zaradi teh nekaj novih varnostnih popravkov dobra ideja da SP3 namestimo, saj bo ena zadnjih v nizu popravkov za operacijski sistem windows XP.

Ne razumem kako to, da se je Microsoft odločil izdati SP3 za operacijski sistem Windows XP zelo kmalu po tem, ko je izdal skupino popravkov SP1 za novejši operacijski sistem Windows Vista? Kakor da tudi sami nimajo želje da uporabniki sistema Windows XP počasi preidemo na novejši sistem Windows Vista.

Ali kdo pozna katerega od Microsoftovih produktov, ki ni potreboval popravkov oziroma nadgradnje v obliki takoimenovanega ServicePack-a? Ja, dobro je potrebno pobrskati po glavi da naštejemo kak tak produkt. Microsoft na svoji strani ponuja skupek popravkov SP1 za operacijski sistem Windows Vista in to še beta verzijo. Izdaja SP1 Beta je še zaprta za javnost in ne ponuja kakih velikih oziroma kritičnih popravkov, kot jih je ponujal npr. SP2 za operacijski sistem Windows XP. Servisni paket SP1 pohitri nekaj operacij in razširi kompatibilnost z nekaterimi programi, ne vsebuje pa kakih popravkov, ki bi pomenili opazno spremembo v delovanju sistema za samega uporabnika. Kot ponavadi je bistvo servisnega paketa krpanje varnostnih lukenj, ne pa sama pohitritev delovanja. Tako je servisni paket SP1 za operacijski sistem Windows Vista namenjen bolj za poslovna okolja, domači uporabniki pa s tem ne pridobijo nič opaznega. Moja izkušnja je da v večjem podjetju nisem nameščal zadnje izdaje popravkov za operacijski sistem Windows. To še posebaj zaradi izkušnje z SP1 za operacijski sistem Windows XP, izdaje popravkov z napako, ki se je nato pojavila na VSEH računalnikih v omrežju (pa ni jih bilo malo). Zato svetujem da se z namestitvijo počaka dokler ne izidejo popravki za popravke

Ko preberam mnenja o sistemu Windows Vista in novi izdaji servisnega paketa SP1 beta, moram povedati da nisem naletel na niti eno pozitivno mnenje. Tako ostaja sistem Windows Vista nič drugega kot grafično predelan in bolj zaspan sistem Windows XP.