Na računalniku varujemo dostop do svojih podatkov z postavitvijo gesel (password), ki so ponavadi skrita kombinacija znakov. Ponavadi zato, ker se dosti uporabnikov računalnika loti skrivanja gesel tako, da si jih napišejo na spodnjo stran tipkovnice ali pa celo nalepijo na rob monitorja. V takih primerih je seveda uporaba gesel nesmiselna in dostop do osebinih podatkov javnega značaja. Največkrat je to javno objavljanje gesla posledica dejstva, da se uporabniki bojimo da bomo geslo pozabili. Zato je pomembno da si izberemo ustrezno geslo, ki bo tako varno kot lahko za zapomnit. Kot prvo je seveda pomembna varnost, saj imamo danes na računalniku ogromno osebnih podatkov kot so osebna pošta od ljubice, certifikati za dostop do različnih varovanih strani kot so bančne ustanove, slike na katerih mogoče nismo prikazani v najlepši luči,… Pri varnosti našega gesla standardi priporočajo upoštevanje sledečih kriterijev:

• ne uporabljamo svojih imen, svojih rojstnih podatkov
• geslo naj bo dolgo vsaj 8 znakov
• zaželjeno je da besede ni v slovarju
• uporaba velikih in malih črk
• uporaba posebnih računalniških znakov @;~^#*€
• kombinacija črk in številk

Seveda ta pravila zakomplicirajo idejo o izbiri gesla, ki si ga bomo lahko zapomnili. Z malo domišljije pa lahko uporabo varnosti precej preprosto združimo z besedo, ki si jo lažje zapomnimo. Npr. si izberemo besedo “radio” (brez navednic). Pravilo najmanj osem znakov bomo izpolnili z dodajanjem številk in posebnih znakov. Torej lahko dodamo spredaj, zadaj ali na obe strani neko številko, lahko je tudi mesec in dan našega rojstva. Dobimo geslo npr. “21radio6″. Sedaj dodamo posebne znake, oziroma lahko zamenjamo kakega obstoječega z podobnim posebnim. Tako npr. zamenjamo črko “a” z znakom “@ ” (afna), črko “e” z “€”, črko “j” z “;”, črko “o” z številko “0″, in podobne kombinacije. V našem primeru dobimo geslo “21r@d:o6″. Lahko dodamo še kriterij uporabe velikih in malih znakov in dobimo na koncu geslo oblike “21r@D:io6″.
Eden od problemov, ki se pojavlja pri vsakdanji uporabi računalnika je tudi uporaba večih različnih programov, kar ponavadi pomeni tudi veliko različnih gesel. Potrebujemo eno za dostop do bančnega računa, enega za dostop do osebne pošte, enega za dostop do službene pošte, enega za dostop do internetne strani kjer smo nekaj nakupovali,… To težavo lahko rešimo z uporabo programa za varovanje gesel. Zelo dober med temi programi je program PasswordSafe, ki ga lahko brezplačno naložite na svoj računalnik in ga najdete na internetni strani http://passwordsafe.sourceforge.net/. Tako si nastavimo samo eno geslo za dostop do tega programa za varovanje gesel, v njem pa imamo shranjena vsa ostala, ki jih po potrebi lahko prikličemo oziroma z dvoklikom samo prekopiramo v željeno okence. Program omogoča tudi naključno generiranje gesel, tako da nam sam naredi zelo kompleksno geslo, ki ga sami sploh ne potrebujemo vedeti. Preprosto ga vsakič prekopiramo v željeno okonce.

    Do informacij na internetu dostopamo preko takoimenovanih spletnih brskalnikov, med katerimi so najbolj rabljeni Internet Explorer, Mozilla Firefox, Opera in Avant Browser. Spletni brskalnik Internet Explorer je najbolj ražirjen brskalnik za dostop do interneta, to zato ker pride v paketu skupaj z Microsoftovim operacijskim sistemom Windows. Kot tak je seveda tudi najbolj izpostavljen različnim virusom in trojanskim konjem, zato priporočam uporabo enega izmed sledečih brskalnikov, ki jih lahko brezplačno naložite na svoj računalnik:

- Mozilla Firefox (http://www.mozilla.org/)
- Opera (http://www.opera.com/)
- Avant Browser (http://www.avantbrowser.com/)

Samo iskanje informacij na internetu opravimo preko zato pripravljenih Internetnih iskalnikov (search engines) med katerimi je najbolj razširjen Google (http://www.google.si/) iskalnik. Google iskalnik je med uporabniki najbolj razširjen, ker je zelo dobro napisan in kot tak najde največ zatetkov oziroma strani, ki ustrezajo našemu iskanemu nizu besed. Kot nekaj konkurenčnih in zelo razširjenih iskalnikov naj omenim še MozDex (http://www.mozdex.com/), Yahoo! Search (http://www.yahoo.com/), Live MSN Search (http://www.msn.com/), Ask.com (http://www.ask.com/), … Večina teh brskalnikov ponuja poleg iskalnika tudi možnost uporabe elektronske pošte, razne zemljevide, iskanje po slikah in ostale uporabne stvari, ki nam lajšajo življenje na internetu. Za iskanje slovenskih strani je najbolj razširjen in uporabljen iskalnik Najdi.si (http://www.najdi.si/), ki prav tako ponuja tudi zemljevid Slovenije, razne spletne imenike, in mnogo ostalih koristnih povezav. Lahko uporabite tudi konkurenčne slovenske iskalnike Matkurja (http://www.matkurja.com/si/) in Slowwwenia (http://www.slowwwenia.com/).

METODE ISKANJA

Pravilna izbira iskanih besed: Najpomembnejše pri iskanju je pravilna izbira iskanih besed. Če iščemo npr. servis za popravilo našega računalnika vpišemo čim več iskanih besed, v našem primeru poiskusimo z SERVIS RACUNALNIK. Če imamo neko specifično znamko ali problem lahko dodamo še to: SERVIS RACUNALNIK LENOVO ali SERVIS RACUNALNIK VIRUS TEZAVA. Se pravi vpišemo čim več iskanih besed, oziroma podamo čim bolj podroben opis. Če nam tako iskanje vrne zelo malo zadetkov, lahko iskanje razširimo, tako da umaknemo katero izmed iskanih besed. Dobro je tudi če uporabljamo korene besed in ne njihove izpeljanke, tako uporabimo besedo RACUNALNIK namesto SERVIS RACUNALNIKA.

Uporaba velikih in malih črk: V iskalnikih ni pomembna, zato se s tem ne rabimo obremenjevati. Iskalnik vedno vse črke povsod tretira kot da so majhne.

Avtomatično iskanje večjega števila besed: Če imamo več besed v iskalnem nizu je med besedamo z uporabo presledka postavljen avtomatičen znak + oziroma logična operacija IN, se pravi iskalnik išče strani, ki vsebujejo vse iskane besede. V našem primeru iskalnik išče vse strani, ki vsebujejo besedi racunalnik in servis.

Iskanje fraz oziroma besednih zvez: Z uporabo navednic lahko poiščemo točno željeno frazo. Npr. Če iščemo strani, ki vsebujejo stavek »pod Šmarno goro« , bomo z uporabo navednic dobili kot rezultat iskanja vse strani, ki vsebujejo točno napisano zaporedje besed oziroma frazo. V našem primeru vse strani, ki vsebujejo frazo pod Šmarno goro. Če iste besede napišemo brez navednic, nam iskalnik najde vse strani, ki vsebujejo besede pod, Šmarno in goro, ni pa nujno da so te besede na najdeni strani napisane skupaj. Kot rezultat takega iskanja bomo seveda dobili več zadetkov, kot če iščemo med navednicami, bomo pa težje našli oziroma dlje iskali točno tisto kar želimo najti.

7ad0931b32eaf919e79ce604cd516c42

    Raba brezžičnih omrežij se hitro širi, predvsem zaradi svoje preprostosti uporabe, zagotavljanja velike mobilnosti, preprostega postopka namestitve in cenovne doseglivosti. Pomankljivost brezžičnih omrežij pa so njihova varnost, saj je signal precej lažje ujeti kot pri žičnih omrežjih. Dovolj je že da nam brezžični usmerjevalnik (router) oddaja signal izzven naših zidov (kar je primer pri večini uporabnikov brezžičnega omrežja) in že nam nekdo lahko pregleduje promet na našem brezžičnem omrežju oziroma se nanj tudi brez večjih težav poveže. Tukaj je nekaj nasvetov kako naše brezžično omrežje čim bolje zaščitimo:

1. NASTAVIMO JAKOST ODDAJNEGA SIGNALA: Veliko usmerjevalnikov ima možnost nastavitve jakosti signala ali pa še celo usmeritve našega brezžičnega signala. Usmerjevalnik naj bo čim bolj na sredini našega prostora, se pravi čim dlje od sten. Signal nastavimo na tako jakost da ga pri zidovih komaj še lovimo, se pravi tega signala zunaj zidov ne bo mogoče zaznati (razen z veliko bolj profesionalno opremo)

2. ZAKLENIMO DOSTOP DO NAŠE DOSTOPNE TOČKE (AP –Access Point): Na našem usmerjevalniku nikoli ne smemo pustiti privzetih nastavitev (default settings). Privzeto geslo za dostop z uporabnikom admin je v večini primerov admin in tako najlažje pridemo do usmerjevalnika. Se pravi administratorsko geslo je potrebno nujno spremeniti, pri tem pa upoštevamo splošno znane zakone pri postavljanju težkih oziroma kompleksnih gesel (čim več znakov najmanj 8, brez besed iz slovarja, uporaba velikih in malih črk, uporaba številk in uporaba posebnih karakterjev kot so /@#…)

3. UPORABA 128 Bitnega WEP KLJUČA: Pasivno vdiranje preko WEP zaščite ne predstavlja kakšne večje ovire za izkušenega računalničarja, vseeno pa ta WEP zaščita doda saj prvi sloj zaščite, ki sam vdor nekoliko upočasni.

4. PAMETNA UPORABA IDENTIFIKACIJSKIH IMEN OMREŽIJ (SSID – Service Set Identifiers): Zamenjajte identifikacijsko ime (SSID) vašega omrežja in naj ime ne bo nekaj splošnega kot je vaš naslov ali ime podjetja. Na nekaterih usmerjevalnikih imamo tudi možnost izklopa oddajanja identifikacijskega imena usmerjevalnika.

5. OMEJIMO PRAVICE DOSTOPA: To se na usmerjevalnikih nastavi s pomočjo takoimenovane strojne - MAC adrese. Če vemo točno kateri računalniki se bojo povezovali na naš brezžični usmerjevalnik, lahko njihove MAC adrese prej vnesemo na našem usmerjevalniku in omejimo dostop do omrežja na samo vnešene MAC naslove.

6. OMEJIMO ŠTEVILO DOSTOPOV: Če imamo omejeno število naprav, ki dostopajo do našega brezžičnega omrežja lahko nastavimo na usmerjevalniku, da DHCP dodeljuje natančno določeno število mrežnih naslovov. Tako lahko npr, tudi hitro ugotovimo, če je na omrežju kak nepovabljen gost. Imamo npr. 5 naprav in na usmerjevalniku nastavljeno da DHCP dodeli samo 5 naslovov. Da je na omrežju nekdo preveč vemo, ko se eden izmed naših vnešenih petih uporabnikov ne uspe več priklopiti na omrežje, ker so vsi naslovi že zasedeni.

To so samo osnovni koraki za zaščito naših brezžičnih omrežij, ki ne preprečijo vdora v naše omrežje, jih pa omejijo oziroma upočasnijo. Za boljše zaščite je potrebna uporaba RADIUS strežnika oziroma profesionalna programska oprema, ki stane nekaj tisoč $.

        Če imate v vašem domu ali podjetju željo po hitrejšem omrežju, je prava rešitev za vas prehod na 1-Gbps omrežje. Brezžični (Wireless) routerji v nižjih cenovnih razredih premorejo brezžične hitrosti do cca. 254-Mbps, kar pomeni da moramo kupiti router, ki ima vrata z žično povezavo hitrosti 1-Gbps. Seveda lahko kupimo tudi dražji router z večjimi hitrostmi brezžične povezave tja do 2.4GHz, a je ta hitrost drugačna od hitrosti pri žičnem prenosu. Prvi problem pri brezžičnem prenosu je padanje hitrosti z oddaljenostjo od dostopne točke. Seveda na hitrost prenosa vplivajo tudi različne motnje v okolici, kot so sevanje prenosnih telefonov, mikrovalovne pečice in ostala brezžična sevanja v okolici. Pri brezžični povezavi gre tudi za skupno hitrost, se pravi bo nazivna hitrost razdeljena med število računalnikov priključenih na brezžično omrežje, med tem ko je pri žičnem omrežju nazivna hitrost točno hitrost med routerjem in priklopljenim klientom, tako da ima vsak od klientov hitrost 1-Gbps.

Na podlagi tega za velike hitrosti zaenkrat priporočam še uporabo ožičenega priklopa kjer je primeren router te hitrosti za domove in manjša podjetja D-Link DIR-655 Xtreme N, router ki je le približno 35€ dražji od brezžičnih routerjev hitrosti 100-Mbps. Tako lahko dvignemo hitrost našega omrežja za relativno nizek strošek. Seveda je potrebno tudi v računalniku imeti mrežno kartico, ki omogoča hitrosti do 1-Gbps in primerno kablovje, ki je kabel tipa UTP Cat 6, če želimo poln 1-Gbps prenos podatkov.