Saj ste verjetno že slišali oziroma skoraj vsi doživeli, da novejša stvar ni vedno boljša od starejše. Tako je tudi z programi, kjer nam najnovejša verzija lahko povzroča številne težave na računalniku. Obstaja precejšna možnost, da najnovejša verzija programa ni kompatibilna z kakim od programov že nameščenim na računalniku. Novejša verzija je ponavadi prav tako tudi bolj zahtevna glede strojne opreme, se pravi nam na enakem računalniku upočasnuje delovanje računalnika. Obstaja še en razlog, da ostanemo na starejši verziji programa in sicer navajenost. Novejša verzija programa ima lahko tako spremenjen grafični vmesnik ali menije, da ničesar več ne najdemo oziroma je delo z novejšim programom počasnejše, bolj zmedeno. Največja težava je v tem, da se nam velikokrat programi na zadnjo verzijo nadgradijo sami, brez naše intervencije. Seveda v večini primerov mi nevede potrdimo nadgradnjo programa.

Če želimo na naš računalnik ponovno naložiti starejšo verzijo programa je to praktično nemogoče, saj ponudniki programov na svoji strani skoraj vedno ponujajo samo zadnjo verzijo programa. Starejšo tako zelo težko najdemo. No, to iskanje starejše verzije programa nam olajša internetna stran, ki ima v svoji bazi preko 2,400 verzij zbirke 182 programov, med katerimi je večina najpopularnejših (winzip, quick time, …). Starejše verzije programov najdemo na spletnem naslovu http://www.oldversion.com/.

Računalniška pomoč in servis računalnikov na domu Halo PC

   Na trgu so že kar nekaj časa najrazličnejša orodja za delo z CD-ji, tu mislim predvsem orodja za zajem filma z CD-ja in nato preoblikovanje le tega v nam željeni format. Enako lahko počnemo tudi z glasbenimi datotekami, za obdelavo katerih najdemo na internetu veliko uporabnih programov. Filme z CD-jev si lahko poljubno shranjujemo na naš disk in ustvarjamo rezervne kopije. Na žalost pa je drugače z DVD-ji, ti imajo svojo vsebino zaklenjeno. Tako nam ni omogočeno, da si ustvarimo rezervno kopijo originalnega filma na disk ali ta film preoblikujemo v drug format primeren za npr. iPod. V tem članku računalniške pomoči na domu Halo PC bom predstavil nekaj orodij za delo z DVD-ji. Ena so takoimenovana DVD ripper orodja, ki nam na naš hard disc spravijo z DVD-ja izvlečene video in audio datoteke. Druga so DVD converter orodja, ki nam vsebino na disku spremenijo v nam ustrezen zapis, tako da lahko ta film vrtimo na iPod, PSP, TiVo, Apple TV in ostalih napravah za predvajanje video vsebin. Poleg njih sta predstavljeni še orodji za stiskanje datotek na velikost DVD-ja in za kopiranje oziroma ustvarjanje slik (image).

•  DVD Decrypter - Je sedaj že legendarno orodje tipa DVD Ripper, se pravi program za prenos filma z DVD-ja na naš disk. Čeprav programa od leta 2005 ne posodabljajo več, se da še vedno dobiti kakšno kopijo programa na internetu. Program je popolnoma brezplačen, stabilen, bogato opremljen z funkcijami in pri tem še preprost za uporabo.
• DVDFab HD Decrypter 5 - Brezplačna verzija programa precej dobro kopira vsebino DVD-ja na nov DVD, oziroma omogoča prenos DVD vsebine na disk. Ostale funkcionalnosti kot je npr. sprememba filma v zapis primeren za iPod pa so na voljo pri Platinum verziji programa, ki je plačljiv.
• DVDShrink - Program, ki nam datoteke prevelike da jih zapečemo na DVD, stisne v velikost primerno za DVD. Velike datoteke kompresira na velikost primerno za normalen optični disk.
• HandBrake - Je program tipa DVD ripper. Je preprost, odprtokodni, torej brezplačen program, ki nam omogoča prenos filma z DVD-ja v katerikoli drug željeni format za prenosne medije (Apple TV, IPod,…).
• MacThe Ripper - Program, ki je verjetno najbolj razširjen za DVD ripping. Program nam zelo preprosto in hitro prenese DVD vsebino na disk. Ne omogoča pretvorbo datotek v druge zapise, tako da moramo potem to narediti z kakim drugim programom.
• Videora Video converter - Kot pove že samo ime je program tipa DVD converter. Razvijalci so ponudili kar nekaj orodij namenjenih za pretvorbo video zapisa v zapis primeren za točno določeno napravo (iPod Converter, TiVo converter,…). Posamezni pretvorniki so povsem brezplačni in zelo preprosti za uporabo. Program je zelo primeren za začetnike na tem področju. Pretvorite lahko katerikoli video zapis na vašem disku ali preko interneta.
• ImgBurn - Je program, ki izstopa v skupini programov za zapis slike (image) na disk. Je preprost za uporabo in je brezplačen. Poleg tega da nam omogoča presnemavanje DVD-jev na disk in med diski, lahko s pomočjo tega programa ustvarjamo tudi varnostno kopijo našega računalnika, to je sliko diska (disk image).

    Z leti se je število napadov na naše osebne računalnike drastično povečalo. Med tem ko smo se trudili zaščititi naše računalnike pred vsakdanjimi virusi, so napadalci že imeli nove načine kako prenesti nek virus na naš računalnik. Začelo se je z prenosom virusa preko disketnih pogonov, sledil je prenos preko računalniških omrežij, nato preko elektronske pošte. Sedaj je največ prenosov preko internetnih strani, čez katero luknjo bomo v prihodnosti dobivali virusna obolenja ? Napadalci so šli še celo korak dlje, namvreč naredili so tudi nove oblike napadov, ki se razlikujejo od virusov in imajo tudi drugačna imena kot so Malware, Trojanci, Spyware …

Danes je najpogostejša oblika virusnih napadov, napad preko internetne strani. Google je v prejšnem letu naredil raziskavo internetnih strani in ugotovil, da je od 4.5 milijona pregledanih strani, kar 400.000 strani na naš računalnik naložilo neko obliko virusa. Veliko je tudi strani, ki so normalno zaščitene in čiste a imajo na strani povezavo, ki pelje na neko okuženo stran. Tako je težko narediti filtracijo strani in uporabljati samo “čiste” strani. Glede na vse to, da lahko viruse dobimo na računalnik na toliko različnih načinov ni dovolj, če imamo računalnik zaščiten samo z eno obliko zaščite. Sistematično moramo izvajati več oblik zaščite računalnika.
Računalniška pomoč na domu HaloPc priporoča naslednje korake pri obrambi pred virusi:

• Pazljivo brskanje po internetu, predvsem z uporabo zdrave pameti. Premislite preden kliknete na neko povezavo oziroma novo internetno stran !!! Ne odpirajte priponk prejetih od nepoznanih oseb, ne odpirajte sumljivih povezav v elektronski pošti (stran računalniška-pomoč.net ni isto kot stran računalniška-pomoč-net.uc) in pazite na katere strani vpisujete svoje osebne podatke.

• Priporočljiva je uporaba usmerjevalnika, tudi če imate samo en računalnik v domačem omrežju. Usmerjevalnik nam k zaščiti doda dodaten požarni zid (poleg programskega na računalniku).

• Dobro je imeti programe za zaščito, ki imajo združene zaščite pred virusi, trojanci, malwareom, … Lahko imamo tudi za vsako grožnjo svoj tip zaščite, vendar je bolje če nam en program poskrbi za vse to.

• Čeprav nam upočasnujejo delovanje računalnika in pojejo kar nekaj spomina na računalniku moramo imeti takoimenovane real-time zaščite vklopljene. To pomeni, da moramo imeti na programih vklopljeno sprotno skeniranje datotek, ko te prihajajo na računalnik. Imeti moramo vključeno stalno zaščito registra in internetnega brskalnika.

• Nastavite vaše programe za zaščito tako, da bojo sami periodično (priporočamo enkrat tedensko) pregledovali računalnik. Lahko jih nastavimo na nek čas (npr. sredi noči), ko nismo na računalniku, tako da nas samo pregledovanje računalnika ne ovira pri delu.

Če na vaš računalnik vseeno dobite katero od oblik virusa je dobro, da čimprej kontaktirate računalniško pomoč na domu. Čez nekaj časa ta virus preraste v resno težavo, tako da mora računalniški servis naložiti operacijski sistem z vsemi programi na novo. Pri veliki količini virusov je to dostikrat hitreje kot čiščenje virusnih groženj z našega računalnika.

   Smo v dobi, v kateri je skener prisoten praktično že v vsakem domu. To je predvsem posledica velikega pohoda multifunkcijskih naprav, torej dejstva da za domačo uporabo težko kupimo tiskalnik, ne da bi se ga držala še skener in kopirna naprava. Tako imamo možnost, da preslikamo naše stare dokumente in ostale papirje v elektronsko obliko. Pri tem se velikokrat pojavi tudi želja, da na skeniranem dokumentu v tekstu kaj spremenimo. Sam skener nam dokument spravi v slikovno obliko datoteke, tako samo spreminjanje teksta ni omogočeno. Če želimo popraviti oziroma spreminjati skeniran tekst, lahko to naredimo s takoimenovanimi programi za prepoznavo optičnih karakterjev, to so OCR (Optical Character Recognition) programi.

Na trgu najdemo kar nekaj programov, ki omogočajo spremembo skeniranega testa, predstavil pa bom samo nekaj največ uporabljenih:

• Abbyy FineReader je precej nov program na trgu in je idealen za obdelavo dokumentov, ki so slabo čitljivi, se pravi je tudi kvaliteta skenirane slike zelo slaba. Program ima zelo poenostavljeno obdelavo takih dokumentov, poleg tega pa ima jasno razložene uporabe zakompliciranih procedur obdelave dokumentov. Program nam skenirano vsebino prenese direktno v Microsoftow Word, Excel ali Adobeov PDF.

• OmniPage je s svojim vmesnikom idelaelen za velike organizacije, se pravi za skeniranje velike količine dokumentov. Vmesnik nam skenirajne velike količine dokumentov zelo preprosto avtomatizira, pri tem pa je precej natančen tudi pri branju samih dokumentov.

• TypeReader 2008 je zelo hiter program. Program naj bi 700 stransko knjigo preskeniral in spravil v word obliko (v kateri lahko popravljamo tekst) v približno 6 minutah. Na žalost zaradi svoje hitrosti program nekoliko izgubi na kvaliteti branja (skeniranja) dokumentov.

• Adobe Acrobar 9 Pro Extended v svoji osnovi ni OCR program, se pravi njegova osnovna funkcija ni branje skeniranega teksta. Zato tudi ne priporočamo uporabe samo v ta namen. Je pa program uporaben, če želimo preprosto in hitro poskenirati in prebrati kak dokument. Pomankljivost je, da mora biti kvaliteta skeniranega dokumenta zelo dobra.

   Pri ponudnikih internetnega dostopa se vedno naročimo na določeno hitrost s katero naj bi dostopali do internetnih strani. Na žalost se lahko zgodi, da imamo kljub razmeroma visoki zakupljeni hitrosti interneta zelo počasen odziv med brskanjem po spletu. To je lahko posledica velike zasedenosti linije (vsa soseska veselo brska po internetu), velike zasedenosti (ali počasnost) strežnika do katerega preko interneta dostopamo oziroma slabe dejanske hitrosti brskanja po internetu. Samo hitrost oziroma velikost naše povezave lahko merimo z raznimi orodji, kot je npr. speedtest.net. S temi orodji v bistvu izmerimo velikost povezave oziroma, če je maksimalna hitrost linije zares tista, ki nam jo zagotavlja dobavitelj internetne povezave v pogodbi. Ti standardni programi ne prikažejo dejanske hitrosti s katero trenutno brskamo po svetovnem spletu. Precej bolj realne meritve brskanja po internetu dobimo z uporabo orodja SurfSpeed 2.0.

Standardna orodja za merjenje internetne hitrosti dostopajo do enega strežnika, na katerega oziroma iz katerega potegnejo eno datoteko. Ta strežnik ima precej višjo hitrost dostopa do interneta od naše, tako da je izmerjena hitrost prenosa maksimalna možna hitrost prenosa. Pri orodju SurfSpeed je meritev izvedena nekoliko drugače. Med opravljanjem meritve se program poveže na več strežnikov oziroma internetnih strani, tako dobi več odziva. Za samo merjenje program prenese iz strežnika celotno internetno stran se pravi tudi grafiko in ne samo eno datoteko kot v standardnih testih. Tako nam test pokaže veliko bolj realno hitrost brskanja po internetu, kot ostala standardna brezplačna orodja za merjenje hitrosti interneta.

Čas poletja je čas dopustov in čas v katerem naš digitalni fotoaparat zasluži svojo vrednost. Takrat posnamemo največ fotografij z naših počitnic, ki jih nato želimo oblikovati in postaviti v album, da se lahko z njimi hvalimo našim prijateljem. Na internetu najdemo kar nekaj mest oziroma programov, ki ponujajo možnost nalaganja in urejanja digitalnih fotografij. Programi omogočajo oblikovanje oziroma postavitev digitalnih fotografij v elektronski album, katerega lahko potem pogledajo družina in prijatelji.

Najbolj znana stran za prikaz digitalnih fotografij je Flickr. Na njihovo stran lahko naložimo naše digitalne fotografije, jim dodamo poljuben tekst in jih oblikujemo v elektronski album. Je zelo preprosta stran za uporabo, če želimo naše digitalne fotografije pokazati celemu svetu.

Nekoliko bolj izpopolnjena in naprednejša je internetna stran Phanfare. Stran nam omogoča da so slike, ki jih objavimo vidne samo ljudem katere določimo in ne vsej širni internetni javnosti. Na strani lahko precej preprosto določimo katere skupine oseb oziroma katere osebe si lahko ogledajo naše fotografije. Poleg tega, da jih lahko oblikujemo v album ali prezentacijsko datoteko, jim lahko dodamo tudi glasbene datoteke, ki se vrtijo med pregledovanjem slik. Omogoča nam ustvarjajnje različnih sekcij v albumu in vsaka ima lahko svojo glasbo.

Če hočemo narediti še korak naprej in naše slike oblikovati v knjigo, priročnik ali kaj podobnega je na voljo brezplačna storitev Blurb.  Stran nam ponuja kar nekaj možnosti, kako naše slike objavimo v kaki bolj zanimivi oziroma zabavni obliki kot je navaden fotoalbum.

Je nekaj kar vedno odlašamo, ponavadi celo dokler ni prepozno. Najprej se moramo vprašati koliko so nam podatki pomembni. Nekomu so pomembne že slike na računalniku, saj so spravljene samo na njegovem notranjem disku, drugi varujemo dokumente katere smo izdelovali ure in ure. Tako se na našem računalniku nabere zmeraj več in več podatkov, katere ne želimo izgubiti.

Pri izbiri medija za izdelavo varnostne kopije podatkov imamo nekaj preprostih možnosti. Prva je kopiranje pomembnih podatkov na zunanji medij kot so usb ključi, cd oziroma dvd medije in prenosne zunanje diske. Pri izdelavi varnostne kopije majhne količine podatkov je dovolj že, da ročno izberemo željene datoteke in jih prekopiramo na cd, dvd ali usb ključek. To naredimo na vsake toliko časa ali pa vsakič na novo, ko spremenimo katero od datotek, ki jih želimo shraniti. Pri izdelavi varnostne kopije večje količine podatkov si lahko pomagamo z dodatnim diskom, notranjim ali zunanjim. Tako lahko za precej malo denarja kupimo dodatni notranji disk katerega lahko vgradimo v računalnik ali za nekaj višjo ceno nabavimo zunanji disk, katerega potem preko usb vhoda priključimo na računalnik po potrebi.

Pri izbiri programov za izdelavo varnostnih kopij imamo zopet kar nekaj možnosti. Pri manjši količini podatkov lahko naredimo ročno kopiranje, saj nam to vzame malo časa. Seveda moramo paziti, da prekopiramo vse željene podatke se pravi moramo pri takem načinu shranjevanja podatkov vedno uporabiti določeno mero previdnosti.  Pri večji količini podatkov je dobro uporabiti katerega od programov, tako da zmanjšamo možnosti naše napake oziroma pozabljivosti. Programi nam ves postopek izdelave varnostne kopije podatkov tudi avtomatizirajo. Operacijski sistemi MAC OS X (Time Machine) in Windows (backup utility) imajo že vgrajena orodja za izdelavo varnostne kopije podatkov, tako da lahko uporabimo ta. Lahko kupimo tudi kakšen bolj profesionalen program, ki nam izdelavo varnostne kopije podatkov maksimalno poenostavi. Taki programi lahko izdelajo tudi varnostno kopijo celotnega diska (image), tako da potem lahko povrnemo celoten operacijski sistem v prvotno stanje. Na voljo je tudi nekaj brezplačnih programov, eden takih je opisan v starejšem blogu.

Kot dodatno možnost naj omenim še izdelavo varnostne kopije podatkov na drugo lokacijo. To je v bistvu pravilen in najbolj varen način za izdelavo varnostne kopije podatkov, saj podatke lahko povrnemo tudi v primeru velike katastrofe (npr. požar). Za zunajne shranjevanje podatkov imamo nekaj ponudnikov takoimenovanega online backup sistema, se pravi nam program izvaja varnostno kopijo podatkov preko interneta na nek zunanji računalnik situiran nekje v Ameriki.

Vsa komunikacija na internetu deluje s pomočjo IP-ja (internet protokola) katerega glavni del je ip naslov. Zato mislim, da je dobro vedeti kako sami pogledamo kakšen je naš ip naslov, saj je vedno več aplikacij, ki zahtevajo vpis ip naslova. Seveda moramo ločiti notranji in zunanji ip naslov. Zunanji je tisti, ki ga kažemo na internetu in preko katerega komuniciramo z ostalimi računalniki na internetu. Notranji pa je namenjen komunikaciji med napravami znotraj lokalnega omrežja, torej med vsemi napravami postavljenimi pred usmerjevalnikom na internet.

Notranji ip naslov preverimo tako z klikom na orodno vrstico “Start > Run” (Start > Poženi). V okvirček vpišemo ukaz “cmd” in odpre se nam črno okno imenovano Command Prompt. V to okno vpišemo ukaz “ipconfig” (oziroma “winipcfg” na starejših sistemih) in dobimo izpisan ip naslov našega računalnika.

Zunanji ip naslov, ki je namenjen za komunikacijo z ostalimi napravami na internetu lahko vidimo tako, da v internetnem brskalniku (internet explorer, mozilla, opera, safari, …) odpremo stran http://www.showmyip.com/, kjer na vrhu strani najdemo naš ip naslov. Na omenjeni strani lahko preverimo tudi ostale internetne nastavitve ali nastavimo katerega izmed proxy strežnikov.

Velikokrat doživljamo počasno odzivnost interneta, se pravi se nam internetne strani počasi odpirajo. Seveda je ta hitrost odvisna od večih dejavnikov, kot so: hitrost povezave našega računalnika do interneta, zasedenost te internetne povezave, hitrost povezave strežnika (na katerem je zahtevana internetna stran) do interneta, sama hitrost strežnika, … Na žalost se lahko samo v primeru izpada ene od naštetih stvari pritožimo našemu internetnemu ponudniku, to je povezave do interneta, oziroma manjše hitrosti interneta od tiste določene pri našem internetnem ponudniku. In kako preverimo če naša povezava deluje z predpisano hitrostjo? Preko našega internetnega brskalnika odpremo slovensko internetno stran http://speedtest.si ali mednarodno http://speedtest.net.

Test nam prikaže dve hitrosti in sicer upload je hitrost s katero lahko pošiljamo datoteke iz našega računalnika na internet in download je hitrost s katero prenašamo datoteke iz interneta na naš računalnik se pravi hitrost, ki tudi določa hitrost delovanja brskanja po internetu.  Torej, če vaša hitrost ne ustreza tisti določeni v pogodbi z ponudnikom interneta, le hitro na telefon …

Večina od nas, če ne že vsi ki smo kdaj uporabljali elektronsko pošto, smo že imeli težave z takoimenovano nezaželjeno oziroma spam pošto. Tako elektronsko pošto lahko ustavimo z ustreznimi programi, med katerimi bom izpostavil program Spamfighter. Sam program je precej preprost za uporabo, narejen za najbolj uporabljene poštne kliente kot so Outlook Express, Microsoft Outlook in Vista Windows Mail, ter po vrhu vsega še brezplačen za uporabo.

No ja, ni ravno čisto brezplačen program. V zameno za brezplačno uporabo se nam pri rabi spam filtra Spamfighter, na dnu vsakega poslanega e-maila vedno pripne reklama za Spamfighter. Prav tako nam program prikazuje majhno reklamo v svoji orodni vrstici. Če je to v večini še primerno in nemoteče za domače uporabnike, je zelo zoprno za uporabo v podjetjih. Seveda se lahko znebimo reklam z nakupom Pro verzije.

Program blokira nezaželjeno pošto glede na spisek nezaželjene pošte, ki se sproti obnavlja in povečuje z uradne strani programa. Spisek se ustvarja glede na to, kaj blokirajo uporabniki po celem svetu. Samo nezaželjeno pošto spravi v zato poprej narejen direktorij. V primeru da kakšna nezaželjena pošta vseeno uide mimo filtra, lahko le to blokiramo preko orodne vrstice, ki se nam naloži v sam program Outlook. V orodni vrstici imamo možnost ročno blokirati nezaželjeno pošto oziroma jo tudi odblokirati, če nam zablokira kakšno pismo preveč.

Proizvajalci programa Spamfilter oglašujejo, da program ustavi nekje do 95% nezaželjene pošte, kar ga uvršča med boljše programe za filtriranje elektronske pošte. Je brezplačen za domače uporabnike in plačljiv v svoji pro izvedbi. Naložite ga lahko iz njihove internetne strani.

Vsak računalnik s časoma postane zastarel, to je predvsem počasen računalnik. Tako potrebuje računalnik veliko časa preden se nam sistem naloži in programi odprejo. Zastarel postane zato, ker se programi stalno razvijajo in avtomatično nadgrajujejo, s tem pa potrebujejo tudi boljši računalnik. Svoj stari računalnik (star 3-5 let), lahko še vedno precej poceni nadgradimo, tako da bo deloval veliko bolje, predvsem hitreje.

Prva stvar, ki nam ponavadi začne šepati na našem računalniku je spomin, se pravi RAM. Priporočljivo je, da imamo na računalniku z sistemom Windows XP najmanj 512 MB RAMa, za normalno delovanje pa vsaj 1 GB. Tako lahko kupimo 1GB DDR RAMa, ki je ponavadi vgrajen v tako stare računalnike za cca. 30€.

Sledi boljša grafična kartica, po možnosti z lastnim spominom (RAMom), se pravi da nima shared memory. Lahko preverimo če imamo na razpolago tudi kako hitrejše vodilo kot npr. PCIExpress. Grafične kartice lahko dobimo v cenovnem razredu od 40€ navzgor, odvisno od naših zahtev.

Naslednja stvar, ki jo lahko nadgradimo je disk. V starih računalnikih imamo starejše diske, ki so imeli takrat precej manj prostora kot ga imajo danes. Ker so programi zmeraj bolj zahtevni in s tem vzamejo več prostora, je prostor na našem računalniku velikokrat problem. Novi disk, z dodatnih 200-300 GB prostora  nas bo olajšal za cca. 60€.

Tako imamo naš stari računalnik nadgrajen in v koraku z časom lahko že za približno 130€. Po želji pa lahko seveda naš računalnik nadgradimo tudi z brezžično mrežno kartico, hitrejšim dvd pekačem in boljšo zvočno kartico.