Še vedno se velika večina uporabnikov računalnika na domu, za kakršnakoli računalniška vprašanja ali računalniško pomoč obrača na prijatelje, znance, sosede in podobne sorodstvene vezi, ki “dišijo” po računalniškem znanju. Na žalost je veliko primerov, pri katerih je nudenje take pomoči zelo nestrokovno in je bolj krpanje lukenj kot kaj drugega. Slabo nastavljeni sistemi ponavadi povzročajo veliko težav pri uporabi računalnika, predvsem pa zelo zmanjšajo odzivnost in hitrost delovanja našega računalnika. Velika večina uporabnikov računalnika se niti ne zaveda, da njihov računalnik deluje počasneje in slabše, kot bi moral oziroma kot bi lahko.

Problem je lahko tudi nepravilna inštalacija programa, saj tako ne koristimo vseh lasnosti programa in le ta največkrat ni prirejen za naše potrebe. Za računalnik obstaja veliko programskih orodij, ki nam lajšajo vsakdanje delo na računalniku in prihranijo veliko časa, a za njih brez pogovora z pravimi strokovnjaki sploh ne vemo. Res pa je, da sosedska računalniška pomoč ponavadi pride prav pri manjših težavah, ki so rešene v momentu kot je npr. kako se shrani datoteka, kako se v excellu vnese formula in podobna vsakdanja vprašanja.

Pri uporabi računalnika je zelo pomembno da je nameščen pravilno, se pravi je za določeno strojno opremo naložen primeren operacijski sistem in je le ta pravilno optimiziran. Sistem se mora avtomatično dnevno nadgrajevati. Brez nadgradenj, ki so ponavadi krpanje varnostnih lukenj računalnik ni ustrezno zaščiten, saj se dnevno pojavljajo nove napake operacijskih sistemov. Na naš računalnik morajo biti naloženi zadnji ustrezni gonilniki za ostale strojne naprave priključene na naš računalnik (skener, tiskalnik, foto aparat, …). Le tako naprave delujejo pravilno in z ustrezno hitrostjo. Najpomembnejše je, da se računalnik ustrezno zaščiti še predno ga priklopimo na internet, saj tako najlažje ohranimo naš sistem čist in normalno delujoč čim več časa. Ko imamo na njem ustrezen operacijski sistem in zaščito, sledi inštalacija programov, ki nam bojo lajšali delo na računalniku. Se pravi moramo vedeti kaj bomo na računalniku delali in potem inštalirati ustrezne programe. Če je vse to dobro opravljeno bi moral računalnik delovati brez problemov naslednjih nekaj let, lahko seveda pride do kakšne strojne okvare ali nepredvidljivih virusov.

Priporočam, da se za računalniško pomoč obračate na strokovnjake. Pri nas je veliko podjetji, ki nudijo pomoč na domu, tako da to nebi smel biti problem. Je res da vas to nekaj stane, vendar imate tako pravilno nastavljen računalnik. Pravilno nastavljen računalnik vam bo bolje deloval, tako se bo manjkrat pojavila potreba po zoprnem ponovnem klicanju prijatelja ali soseda, manj bo izgublenih živcev ob izgubljanju podatkov, pojavljanju čudnih sporočil in počasnem delovanju računalnika. Manj bo tudi verjetnosti, da vam računalnik napade virus. Po možnosti kak virus, ki bo povzročil računalniškemu strokovnjaku več dela in truda, kot če bi sistem naložil na novo. Tako boste za čiščenje računalnika porabili več denarja, kot bi ga če bi strokovnjaka poklicali na začetku. Da ne omenim koliko lahko nekomu pomeni izguba določenega podatka.

Do strokovne računalniške pomoči lahko pridete precej preprosto. Lahko nam pišete na naš mail info@halo-pc.si in z veseljem vam brezplačno svetujemo pri odpravi težav. Pišite nam na ta blog, z veseljem odgovorimo in pomagamo. Hvaležni bomo za vsako idejo, katera navodila bi radi videli na blogu. Tudi telefonsko vam brezplačno svetujemo in pomagamo, če ne gre drugače seveda pridemo na dom.

Zaradi zelo visokih cen Microsoftove zbirke pisarniških orodij Office (word, excell, power point, …) je dobro da se ozremo tudi po konkurenci. Tako je na omrežju internet na voljo mnogo brezplačnih izpeljank oziroma konkurentov Microsoftovi zbirki Office orodij. Ena takih je tudi zbirka pisarniških orodij Google Docs. Google Docs je brezplačna internetna zbirka pisarniških orodij, katera zahteva le čim boljšo, predvsem čim hitrejšo povezavo na internet. Sam sistem Google Docs ponuja tri orodja za delo z dokumenti, to so oblikovalec besedil (word), razpredelnice (excell) in prezentacije (power point).

Orodja sicer ne ponujajo toliko možnosti oblikovanja kot konkurenčna in plačljiva Microsoftova orodja, a so za vsakdanjo domačo uporabo več kot zadovoljiva. Predvsem pa so precej preprosta za uporabo, kar je mislim da najpomembnejši element pri domačih uporabnikih. Poleg same izdelave dokumentov, lahko z Google Docs orodji na Google strežnik prenesemo že prej narejene dokumente (narejene z drugimi pisarniškimi orodji). Te dokumente lahko potem poljubno spreminjamo, oblikujemo in shranjujemo na google strežniku. To je velika prednost pred pisarniškimi orodji naloženimi na naš računalnik, saj tako dokumentov ne moremo izgubiti ker Google skrbi za njihovo shranjevanje. Ker tako dokumenti niso na našem disku je vseeno, če se nam računalnik uniči, saj lahko do svojih dokumentov dostopamo z kateregakoli računalnika z povezavo na internet. Tako je rešen tudi problem prenosa dokumentov, saj ni potrebno dokumenta shraniti na disk ali ključek, ko ga želimo prenesti na drugo lokacijo. V samem Google Docs sistemu lahko svoje dokumente damo tudi v skupno rabo, kar pomeni da lahko točno določimo katere osebe lahko gledajo ali spreminjajo naše dokumente.

Sistem Google Docs najdemo na tej strani, za njegovo uporabo pa moramo imeti odprt Google račun. Na omenjeni strani se tako v sistem vpišemo z svojim že obstoječim Google računom ali pa na isti strani odpremo nov brezplačen Google račun.

Za vse, ki niste dovolj domači v orodjih za delo z dokumenti je Google objavil tudi predstavitev oziroma navodila uporabe njihovih orodij. Predstavitev je narejena v obliki prezentacije in video posnetka, tako da je res dovolj preprosta za vse uporabnike.

Se vam dogaja, da dobite na računalnik slike, ki jih ne morete odpreti? Ali mogoče želite kako sliko popraviti, ji dodati kak komentar in jo shraniti? Imate sliko narejeno v takem formatu, da jih vaši prijatelji ne morejo odpreti? Take težave zelo dobro odpravi brezplačen program za delo z grafiko imenovan IrfanView. Brezplačen program za delo z grafiko (slikami) imenovan IrfanView je ocenjen kot eden najboljših brezplačnih programov za pregledovanje slik na našem računalniku. Tako omogoča ogled slik in večine video zapisov z enim samim klikom na desni gumb naše miške. Ena od močnejših in koristnejših funkcij tega močnega orodja za delo z grafiko je možnost pretvorb datotek v druge formate, tako da lahko slike odpiramo, spreminjamo in pošiljamo tudi osebam z različnimi programi za grafiko.

Program najdemo na internetni strani http://www.irfanview.com/ in ga z omenjene strani lahko brezplačno namestimo na naš računalnik. Kot sem že omenil program omogoča pregled večine grafičnih zapisov, od osnovnih .jpg, .bmp, … zapisov, do bolj zahtevnih Autocad ali Photoshop grafičnih datotek. Te formate v zahtevnejših programih nam precej preprosto pretvori v bolj splošen grafičen zapis, tako da ga lahko odprejo tudi osebe brez posebnih programov za pregled grafike. Našo sliko pa lahko pred pretvorbo oziroma preden jo posnamemo tudi dodelamo z svojimi čačkami, črtami in pripombami. Program podpira poleg slik tudi celo vrsto video zapisov, ponuja možnost izdelave prezentacijskih (slideshow) datotek, ima podporo za tiskanje in skeniranje, ponuja možnost dodajanja efektov (obrobe, senčenje, …), vsebuje možnost zajema (capture) slike, rotacijo slik in še mnogo zelo koristnih možnosti pri odpiranju, obdelavi in shranjevanju grafičnih zapisov.

Na internetu najdemo ogromno brezplačnih programov, ki nam v večini primerov več kot uspešno nadomestijo pogosto predrage plačljive programe. Tako se najde kakšen primeren brezplačen program v vsaki kategoriji programov in to je tudi eden od razlogov zakaj veliko uporabnikov vztraja pri windows operacijskem sistemu v primerjavi z linux operacijskim sistemom.
Med najbolj slavnimi brezplačnimi programi najdemo:

• Adobe Reader (www.adobe.com), najbolj razširjen program za branje in ustvarjanje dokumentov.
• AIM (www.aim.com),program za internetno klepetanje in pošiljanje sporočil, ki ima še mnogo dodatnih opcij za vsakodnevno spoznavanje in druženje na internetu.
• Audacity (audacity.sourceforge.net), program za delanje z glasbo v praktično kateremkoli formatu, pa naj gre za snemanje ali spreminjanje glasbe.
• Firefox (www.mozilla.com), najbolj razširjen brezplačni internetni brskalnik je hit od svoje izdaje in je vedno zelo dobro ocenjen.
• GIMP (www.gimp.org), program za delanje z slikami in grafiko. O njem se piše, da je sposoben opraviti večino opravil konkurenčnega in zelo dragega Photoshop programa.
• iTunes (www.apple.com/itunes), program za predvajanje glasbe, video posnetkov in ostalih multimedijskih vsebin. Popularen je predvsem zaradi povezljivosti z najbolj razširjenim predvajalnikom iPod.
• OpenOffice.org (www.openoffice.org), pisarniški paket orodij, ki po svojem izgledu kopira microsoft Office paket orodij, le da je od njega mnogo cenejši in v paketu ponuja celo več programov.
• Skype (www.skype.com), program ponuja brezplačne ali pa zelo poceni mednarodne internetne klice in video konference.
• Thunderbird (www.mozilla.com/thunderbird), brezplačno orodje za delo z elektronsko pošto, je v mnogih pogledih celo boljši od svojega vzornika MS Outlook. Za program lahko dobimo tudi mnogo dodatkov, ki program naredijo uporabnejši kot je samo pošiljanje elektronske pošte, npr. koledar, enkripcija, …
• Ubuntu (www.ubuntu.com), zelo popularen in brezplačen operacijski sistem na osnovi Linuxa je dobra konkurenca Mikrosoftovim oknom.
• WinAmp (www.winamp.com), en izmed najbolj razširjenih programov za predvajanje glasbe, internetnega radia, …

4. Error checking (disk scan)

Na našem disku se z časoma pojavijo različne napake (errors) in okvare sektorjev (bad sectors). Zato je priporočljivo na vsake toliko časa (odvisno od pogostosti uporabe računalnika ampak vsaj enkrat na šest mesecev) izvest skeniranje za napake (disk scan) našega diska. Orodje “Scan disk” preveri disk za morebitne pokvarjene in neberljive podatke (datoteke). Hkrati tudi preskenira disk sektor po sektor za morebitne okvare sektorjev. V primeru najdene okvare diska nam orodje scan disk pokvarjene sektorje označi, tako da jih več ne uporablja pri shranjevanju podatkov. Na pokvarjene sektorje več ne zapisuje podatkov, ker bi se v tem primeru lahko podatki izgubili oziroma postali nedostopni.

Za zagon orodja Scan disk v sistemu Windows XP najprej odpremo bližnjico na namizju imenovano My Computer (moj računalnik). Lahko poženemo tudi File Explorer (raziskovalec), tako da z desno tipko na miški pritisnemo na “Start” gumb v windows orodni vrstici in z prikazanega menija izberemo možnost “Explore (razišči)”. Sedaj izberemo disk katerega želimo preiskati za napake (na računalniku jih je lahko tudi več kot eden, lahko je tudi več particij enega diska), diski pa so vedno označeni z črkami abecede. Ker sta črki a in b rezervirani za disketne pogone se označbe diskov oziroma particij začnejo z črko c. Torej na izbrani disk pritisnemo z desno tipko miške in iz prikazanega menija izberemo možnost Properties (lastnosti). Odpre se nam “Properties” okno v katerem gremo na zavihek “Tools”. Na zavihku “Tools” je prvo razpoložljivo orodje na spisku imenovano Error-checking orodje za skeniranje diska. Z pritiskom na gumb “Check Now…” odpremo “Check disk” orodje, v katerem z “Start” gumbom pričnemo z skeniranjem izbranega diska.

Pred tem lahko v “Check Disk” oknu izberemo še dodatni možnosti od katerih je prva “Automatically fix file system errors” (če najde okvare datotek naj jih poiskuša avtomatično popraviti, brez našega posredovanja oziroma brez da nas za vsako napako sprašuje kaj naj naredi) in druga “Scan for and attempt recovery of bad sectors” (preveri naj za okvare sektorjev in podatke na njih naj poiskuša avtomatično rešiti, brez našega posredovanja pri vsaki okvari posebej). Priporočam da pred pričetkom skeniranja diska izberemo - označimo obe možnosti. Po potrditvi nam izpiše sporočilo v katerem nas obvesti da mora za skeniranje diska imeti na razpolago vse datoteke in je zato potreben restart računalnika. Po ponovnem zagonu računalnika se pregledovanje diska izvede pred pogonom operacijskega sistema windows.

3. Defragmentiranje diska (disk defragment)

Po izvedbi prvih dveh korakov, se pravi po brisanju začasnih in nerabljenih datotek na disku, je dobro narediti defragmentiranje diska. Z dodajanjem in brisanjem datotek z diska nastane s časoma na disku popolna zmeda in neurejenost. Posledica te neurejenosti je počasnejši dostop do podatkov, kar vodi v počasnejše delovanje računalnika. Defragmentacija diska nam podatke na disku uredi in s tem omogoča hitrejši dostop do podatkov na njem.

Do orodja za defragmentacijo “Disk Defragmenter” na sistemu Windows XP pridemo preko orodne vrstice “Start > Accessories > System tools > Disk Defragmenter”. Odpre se nam sledeče “Disk Defragment” okno v katerem se nam pokaže spisek diskov in gumbi “Analyze” ter “Defragment”. Izberemo željeni disk in ga defragmentiramo z pritiskom na “Defragment” gumb. Gumb “Analyze” nam pregleda izbrani disk in sporoči ali je defragmentacija na disku potrebna.

2. Odstranitev zasebnih podatkov v internet brskalniku (mozilla, explorer)

Med brskanjem po internetu z uporabo internet brskalnika, se na naš disk začasno shranjuje kar nekaj podatkov, kot so:    - Temporary internet files (začasne datoteke, ki se nam med brskanjem po internetu shranjujejo na lokalni disk za kasnejši hitrejši dostop do strani in jih računalnik za sabo ne pobriše)
- Cookies (določene internetne strani shranjujejo na naš računalnik takoimenovane piškotke “cookies”. Gre za določen oseben podatek na internetni strani, ki ga internetna stran shrani na disk, če na sami strani shranjujemo kakšno nastavitev, kot je npr. uporabniško ime za dostop, …)
- History (računalnik shranjuje spisek internetnih strani, ki smo jih obiskali)
- Form Data (podatki, ki smo jih vpisovali v določen obrazec na internetu)
- Passwords (gesla, ki smo jih na določenih internetnih straneh shranili za avtomatično prijavo na internetno stran)

Te podatke je priporočljivo vsake toliko počistiti z našega računalnika. Začasne internetne datoteke, ker nam smetijo računalnik, polnijo disk in včasih vsebujejo tudi viruse in ostalo škodljivo kodo. Piškotke in gesla, ker so v njih shranjeni osebni podatki, ki so tako dostopni morebitnim vsiljivcem. Zgodovino pobrišemo, ker se je z časom nabere zelo veliko.

V internetnem brskalniku Mozilla Firefox omenjene podatke počistimo tako, da opremo brskalnik, v menijski orodni vrstici na vrhu ekrana izberemo “Tools > Clear Private Data”. Odpre se nam sledeče okno, kjer izberemo kar hočemo počistiti in pritisnemo “Clear Private Data Now” gumb.

V Internet Explorerju podatke počistimo tako, da v menijski orodni vrstici na vrhu brskalnika izberemo možnost “Tools > Delete Browsing history ….” V oknu, ki se nam odpre z klikom na posamezen “Delete” gumb izbrišemo željene podatke. Lahko pa izbrišemo vse z pritiskom na “Delete all …” gumb na spodnjem delu okna.

Pri vsakodnevni rabi interneta in seveda samega računalnika, se na disku (hard disk) našega računalnika shranjujejo začasne datoteke (Temporary internet files), ki tam ostanejo dokler jih sami ne pobrišemo. Tu gre za razne internetne strani, slike in ostale datoteke, ki se shranjujejo na naš disk za hitrejši dostop pri pogosti uporabi določene internetne strani. Drugi problem diska na našem računalniku je v tem, da se na njem stalno dodajajo in brišejo datoteke, tako da disk s časoma postane popolnoma neurejen. Rezultat tega je počasno delovanje računalnika, saj le ta potrebuje več časa da najde in dostopa do določenega podatka na disku, ko je disk popolnoma neurejen. Sledili bomo sledečim korakom:
-Čiščenje diska (Disk Cleanup) - počistimo začasno rabljene datoteke
-Odtranitev zasebnih podatkov (Private data - Cookies, Browsing data, Download history, Cache, Saved passwords, …) v internet brskalniku
-Defragmentiranje diska (Disk Defragment) - urejanje podatkov razstresenih po celotnem disku, za hitrejše dostopanje in odpiranje datotek
-Error checking (disk Scan) - preverimo, če je na našem disku kakšen poškodovan oziroma neuporaben del (bad sectors)

1. Čiščenje diska (Disk Cleanup)
Prvi korak, ki ga naredimo za boljšo urejenost diska je takoimenovano čiščenje diska (Disk Cleanup). Samo orodje na sistemu Windows XP najdemo tako, da gremo na windows orodno vrstico Start, kjer odpremo naslednji podmeni: Start > Programs > Accessories > System tools > Disk Cleanup.

Odpre se nam orodje Disk Cleanup, kjer na prvem zavihku Disk Cleanup izberemo katere začasno uporabljene datoteke bomo odstranili. Priporočljivo je označiti Downloaded Programs, Temporary Internet Files in Recycle Bin postavke. Kot dodatno možnost lahko na zavihku More Options pregledamo katere programe imamo nameščene (Installed programs) in odstranimo tiste, ki jih več ne uporabljamo. Odstranimo lahko tudi nezaželjene komponente sistema (windows components) in točke za ponovno postavitev sistema (System Restore). Z OK gumbom potrdimo izbiro.

Če pogosto pri svojem delu potrebujete prevod oziroma preveriti pravilen pomen ali črkovanje besede, se nahaja na internetu kar nekaj slovarjev, ki jih lahko uporabimo brezplačno. Eden takih je tudi www.dictionary.com. Na tej strani lahko uporabimo več funkcionalnosti. Prva je orodje za dobeseden prevod, ki ga najdemo na tej strani. Pri uporabi tega orodja v okence vpišemo svoj stavek, izberemo iz katerega jezika naj prevede v katerega in dobimo prevod vpisanih besed.

Drugo zelo funkcionalno orodje pa je možnost namestitve slovarja v internetni brskalnik Mozilla Firefox. Orodje najdemo na strani http://dictionary.reference.com/tools/firefox.html in ga namestimo, če na omenjeni strani izberemo možnost “Click here to install the Dictionary.com plug-in into your Firefox browser search bar“. Ko se nam orodje namesti, ga v našem Mozilla firefox brskalniku najdemo v orodni vrstici v zgornem desnem kotu brskalnika.

V to okence lahko kadarkoli potrebujemo slovar vpišemo iskano besedo v praktično katerem koli izmed evropskih jezikov in kot rezultat se nam v brskalniku odpre internetna stran, ki je kot nekakšen povzetek iz slovarja. Izpiše nam vse možnosti, ki jih najde za to besedo, razlago njenega pomena in prevod besede v ostale razpoložljive jezike. Kot primer sem dodal rezultat iskanja za besedo “sonce”.

Tako lahko z uporabo orodji dictionary.com zelo preprosto iščete prevode besed in njihovo pravilno črkovanje.

Na računalniku varujemo dostop do svojih podatkov z postavitvijo gesel (password), ki so ponavadi skrita kombinacija znakov. Ponavadi zato, ker se dosti uporabnikov računalnika loti skrivanja gesel tako, da si jih napišejo na spodnjo stran tipkovnice ali pa celo nalepijo na rob monitorja. V takih primerih je seveda uporaba gesel nesmiselna in dostop do osebinih podatkov javnega značaja. Največkrat je to javno objavljanje gesla posledica dejstva, da se uporabniki bojimo da bomo geslo pozabili. Zato je pomembno da si izberemo ustrezno geslo, ki bo tako varno kot lahko za zapomnit. Kot prvo je seveda pomembna varnost, saj imamo danes na računalniku ogromno osebnih podatkov kot so osebna pošta od ljubice, certifikati za dostop do različnih varovanih strani kot so bančne ustanove, slike na katerih mogoče nismo prikazani v najlepši luči,… Pri varnosti našega gesla standardi priporočajo upoštevanje sledečih kriterijev:

• ne uporabljamo svojih imen, svojih rojstnih podatkov
• geslo naj bo dolgo vsaj 8 znakov
• zaželjeno je da besede ni v slovarju
• uporaba velikih in malih črk
• uporaba posebnih računalniških znakov @;~^#*€
• kombinacija črk in številk

Seveda ta pravila zakomplicirajo idejo o izbiri gesla, ki si ga bomo lahko zapomnili. Z malo domišljije pa lahko uporabo varnosti precej preprosto združimo z besedo, ki si jo lažje zapomnimo. Npr. si izberemo besedo “radio” (brez navednic). Pravilo najmanj osem znakov bomo izpolnili z dodajanjem številk in posebnih znakov. Torej lahko dodamo spredaj, zadaj ali na obe strani neko številko, lahko je tudi mesec in dan našega rojstva. Dobimo geslo npr. “21radio6″. Sedaj dodamo posebne znake, oziroma lahko zamenjamo kakega obstoječega z podobnim posebnim. Tako npr. zamenjamo črko “a” z znakom “@ ” (afna), črko “e” z “€”, črko “j” z “;”, črko “o” z številko “0″, in podobne kombinacije. V našem primeru dobimo geslo “21r@d:o6″. Lahko dodamo še kriterij uporabe velikih in malih znakov in dobimo na koncu geslo oblike “21r@D:io6″.
Eden od problemov, ki se pojavlja pri vsakdanji uporabi računalnika je tudi uporaba večih različnih programov, kar ponavadi pomeni tudi veliko različnih gesel. Potrebujemo eno za dostop do bančnega računa, enega za dostop do osebne pošte, enega za dostop do službene pošte, enega za dostop do internetne strani kjer smo nekaj nakupovali,… To težavo lahko rešimo z uporabo programa za varovanje gesel. Zelo dober med temi programi je program PasswordSafe, ki ga lahko brezplačno naložite na svoj računalnik in ga najdete na internetni strani http://passwordsafe.sourceforge.net/. Tako si nastavimo samo eno geslo za dostop do tega programa za varovanje gesel, v njem pa imamo shranjena vsa ostala, ki jih po potrebi lahko prikličemo oziroma z dvoklikom samo prekopiramo v željeno okence. Program omogoča tudi naključno generiranje gesel, tako da nam sam naredi zelo kompleksno geslo, ki ga sami sploh ne potrebujemo vedeti. Preprosto ga vsakič prekopiramo v željeno okonce.