Smo v dobi, v kateri je skener prisoten praktično že v vsakem domu. To je predvsem posledica velikega pohoda multifunkcijskih naprav, torej dejstva da za domačo uporabo težko kupimo tiskalnik, ne da bi se ga držala še skener in kopirna naprava. Tako imamo možnost, da preslikamo naše stare dokumente in ostale papirje v elektronsko obliko. Pri tem se velikokrat pojavi tudi želja, da na skeniranem dokumentu v tekstu kaj spremenimo. Sam skener nam dokument spravi v slikovno obliko datoteke, tako samo spreminjanje teksta ni omogočeno. Če želimo popraviti oziroma spreminjati skeniran tekst, lahko to naredimo s takoimenovanimi programi za prepoznavo optičnih karakterjev, to so OCR (Optical Character Recognition) programi.

Na trgu najdemo kar nekaj programov, ki omogočajo spremembo skeniranega testa, predstavil pa bom samo nekaj največ uporabljenih:

• Abbyy FineReader je precej nov program na trgu in je idealen za obdelavo dokumentov, ki so slabo čitljivi, se pravi je tudi kvaliteta skenirane slike zelo slaba. Program ima zelo poenostavljeno obdelavo takih dokumentov, poleg tega pa ima jasno razložene uporabe zakompliciranih procedur obdelave dokumentov. Program nam skenirano vsebino prenese direktno v Microsoftow Word, Excel ali Adobeov PDF.

• OmniPage je s svojim vmesnikom idelaelen za velike organizacije, se pravi za skeniranje velike količine dokumentov. Vmesnik nam skenirajne velike količine dokumentov zelo preprosto avtomatizira, pri tem pa je precej natančen tudi pri branju samih dokumentov.

• TypeReader 2008 je zelo hiter program. Program naj bi 700 stransko knjigo preskeniral in spravil v word obliko (v kateri lahko popravljamo tekst) v približno 6 minutah. Na žalost zaradi svoje hitrosti program nekoliko izgubi na kvaliteti branja (skeniranja) dokumentov.

• Adobe Acrobar 9 Pro Extended v svoji osnovi ni OCR program, se pravi njegova osnovna funkcija ni branje skeniranega teksta. Zato tudi ne priporočamo uporabe samo v ta namen. Je pa program uporaben, če želimo preprosto in hitro poskenirati in prebrati kak dokument. Pomankljivost je, da mora biti kvaliteta skeniranega dokumenta zelo dobra.

Podjetje Microsoft je odprlo internetno stran, na kateri najdemo blog z naslovom Engineering Windows 7. Blog je dizajnersko narejen precej preprosto, njegov namen je dobiti čim več vaših mnenj o razvoju windows 7 operacijskega sistema.

Objavila sta ga dva uveljavljena inženirja podjetja Microsoft, ki delata na projektu razvoja operacijskega sistema. Oba bosta sodelovala pri objavah na blogu, kjer se bo predvsem pisalo o razvojnih stopnjh in idejah. Tako ste vsi povabljeni, da spremljate razvoj operacijskega sistema Windows 7 in vmes podate kako svoje mnenje ali idejo, saj je prav uspešnost sistema odvisna od odziva uporabnikov v razvojnih fazah. Mogoče bo prav vaša ideja postala del prihodnjega operacijskega sistema.

   Pri ponudnikih internetnega dostopa se vedno naročimo na določeno hitrost s katero naj bi dostopali do internetnih strani. Na žalost se lahko zgodi, da imamo kljub razmeroma visoki zakupljeni hitrosti interneta zelo počasen odziv med brskanjem po spletu. To je lahko posledica velike zasedenosti linije (vsa soseska veselo brska po internetu), velike zasedenosti (ali počasnost) strežnika do katerega preko interneta dostopamo oziroma slabe dejanske hitrosti brskanja po internetu. Samo hitrost oziroma velikost naše povezave lahko merimo z raznimi orodji, kot je npr. speedtest.net. S temi orodji v bistvu izmerimo velikost povezave oziroma, če je maksimalna hitrost linije zares tista, ki nam jo zagotavlja dobavitelj internetne povezave v pogodbi. Ti standardni programi ne prikažejo dejanske hitrosti s katero trenutno brskamo po svetovnem spletu. Precej bolj realne meritve brskanja po internetu dobimo z uporabo orodja SurfSpeed 2.0.

Standardna orodja za merjenje internetne hitrosti dostopajo do enega strežnika, na katerega oziroma iz katerega potegnejo eno datoteko. Ta strežnik ima precej višjo hitrost dostopa do interneta od naše, tako da je izmerjena hitrost prenosa maksimalna možna hitrost prenosa. Pri orodju SurfSpeed je meritev izvedena nekoliko drugače. Med opravljanjem meritve se program poveže na več strežnikov oziroma internetnih strani, tako dobi več odziva. Za samo merjenje program prenese iz strežnika celotno internetno stran se pravi tudi grafiko in ne samo eno datoteko kot v standardnih testih. Tako nam test pokaže veliko bolj realno hitrost brskanja po internetu, kot ostala standardna brezplačna orodja za merjenje hitrosti interneta.

   Ni še minilo mesec dni od kar je Mozilla podrla vse rekorde v številu prenosov programa iz interneta in že je na vidiku novejša različica Mozillinega internetnega brskalnika Firefox 3.1. Zaenkrat novejša verzija obstaja samo v alpha razvojni verziji, kar pomeni da je namenjena za testiranje in razvijalce.

V najnovejši verziji Mozillinega internetnega brskalnika je izboljšana predvsem njihova orodna vrstica imenovana “awesome bar”, to je vrstica ki je namenjena predvsem hitremu iskanju željenih rezultatov. Tako preko te orodne vrstice iščemo željeno vsebino in orodna vrstica nam vedno ponudi najprej našo iskalno zgodovino, se pravi strani katere smo na iskano temo že obiskovali. Lahko si nastavimo točno katere povezave nam prikaže ko iščemo določeno vsebino. Pri iskanju lahko določimo ali iščemo vsebino oziroma ali je iskana beseda v imenu strani, se pravi del URL naslova strani. Nov dodatek k brskalniku je tudi “Control-Tab”. Gre za dodatek k brskanju s pomočjo zavihkov, ki smo ga doslej lahko uporabljali kot Firefoxov “Add-On”, se pravi kot dodatno aplikacijo v Firefoxu. V najnovejši verziji bo “Controled-Tab”, ki nam omogoča pregled zavihkov v obliki filmskega traku (podobno kot že ima Opera) že vgrajen v brskalnik. Najnovejša verzija brskalnika ima tudi izboljšano podporo novejšim Web standardom. Tako Mozilla svoj že tako dober izdelek samo še izboljšuje.

Več o spremebah lahko preberete na njihovi strani.