Se vam dogaja, da dobite na računalnik slike, ki jih ne morete odpreti? Ali mogoče želite kako sliko popraviti, ji dodati kak komentar in jo shraniti? Imate sliko narejeno v takem formatu, da jih vaši prijatelji ne morejo odpreti? Take težave zelo dobro odpravi brezplačen program za delo z grafiko imenovan IrfanView. Brezplačen program za delo z grafiko (slikami) imenovan IrfanView je ocenjen kot eden najboljših brezplačnih programov za pregledovanje slik na našem računalniku. Tako omogoča ogled slik in večine video zapisov z enim samim klikom na desni gumb naše miške. Ena od močnejših in koristnejših funkcij tega močnega orodja za delo z grafiko je možnost pretvorb datotek v druge formate, tako da lahko slike odpiramo, spreminjamo in pošiljamo tudi osebam z različnimi programi za grafiko.

Program najdemo na internetni strani http://www.irfanview.com/ in ga z omenjene strani lahko brezplačno namestimo na naš računalnik. Kot sem že omenil program omogoča pregled večine grafičnih zapisov, od osnovnih .jpg, .bmp, … zapisov, do bolj zahtevnih Autocad ali Photoshop grafičnih datotek. Te formate v zahtevnejših programih nam precej preprosto pretvori v bolj splošen grafičen zapis, tako da ga lahko odprejo tudi osebe brez posebnih programov za pregled grafike. Našo sliko pa lahko pred pretvorbo oziroma preden jo posnamemo tudi dodelamo z svojimi čačkami, črtami in pripombami. Program podpira poleg slik tudi celo vrsto video zapisov, ponuja možnost izdelave prezentacijskih (slideshow) datotek, ima podporo za tiskanje in skeniranje, ponuja možnost dodajanja efektov (obrobe, senčenje, …), vsebuje možnost zajema (capture) slike, rotacijo slik in še mnogo zelo koristnih možnosti pri odpiranju, obdelavi in shranjevanju grafičnih zapisov.

V sredini prejšnega tedna je Microsoft na svoji strani objavil že vnaprej napovedani servisni paket popravkov številka 1 (service pack SP1) za operacijski sistem Windows Vista. Sam paket popravkov vsebuje varnostne, kompatibilnostne in performančne popravke, ampak malo od tega je opazno za samega uporabnika. Pri testiranju SP1 so ugotovili, da paket popravkov prinese malo večjo splošno hitrost sistema, predvsem z hitrejšim kopiranjem datotek in hitrejšim povezovanjem v omrežja. Poleg tega servisni paket popravkov SP1 nudi tudi izbolšano enkripcijo in nastavljiv iskalnik na namizju. Paket popravkov je zaenkrat na voljo samo z uporabo Windows update servisa v sistemu Windows, zato zanj potrebujete Microsoft Internet Explorer in licenčno verzijo operacijskega sistema. Od Aprila dalje bo servisni paket popravkov na voljo tudi zunaj sistema Windows update. Pri samem testiranju niso odkrili kakih pomankljivosti ali napak servisnega paketa 1 za sistem Windows Vista, zato predvsem zaradi boljše varnosti njegovo namestitev uporabnikom Windows Vista priporočam.

Zaradi želje po čim večjem tržnem deležu, divja med največjima ponudnikoma internetnega brskalnika Microsoft Internet Explorer in Mozilla Firefox prava mala vojna. Tako je prejšni teden Microsoft izdal in ponudil v testiranje beta verzijo Internet Explorerja 8, približno teden kasneje pa je podobno z izdajo beta verzije Mozilla Firefox 3 internetnega brskalnika naredila tudi Mozilla.

Beta 1 izdaja internetnega brskalnika Internet Explorer 8 približa ta internetni brskalnik bliže novejšim internetnim standardom. Dodanih ima nekaj zanimivih in uporabnih novosti, a je na izgled še vedno enaka kot prejšna verzija Internet Explorer 7. To je šele zgodna testna izdaja in je kot taka bolj namenjena razvijalcem, ter polna hroščev in napak. Implementacija podpore za novejše standarde mu še vedno povzroča težave saj preprečuje pravilno odprtje določenih internetnih strani.
Sam brskalnik nam ponuja boljše varnostne sisteme in novejše načine brskanja po internetu. Po drugi strani pa ne odpira pravilno določenih strani, ima še veliko hroščev, se občasno počasi odziva, je sistemsko zelo zahteven in ga kot takega v tej beta verziji še ne priporočam za uporabo.

Tudi nova beta verzija Firefox 3 brskalnika beta 4 je na izgled zelo podobna prejšni verziji beta 3, vendar mozilla navaja da ima v primerjavi z prejšno verzijo kar 900 izbolšav. Med najvidnejšimi so izboljšan agent za snemanje dokumentov iz interneta (downloading), celostranski zoom, izboljšana komunikacija in povezlivost z sistemi Windows Vista, Mac OS in Linux. Najpomembnejši in za uporabnike najzanimivejši sta izbolšana hitrost programa (hitrejše brskanje in odpiranje strani) in zmanjšana poraba računalniškega spomina. Vseeno je beta verzija še polna napak in hroščev zato njena uporaba kot glavni brskalnik ni priporočena.

Mozilla napoveduje odpravo sedanjih hroščev z izdajo verzije beta 5 in nato izdajo stabilne verzije nekje konca meseca Marca. Če ste neučakani si lahko omenjeno beta verzijo naložite iz njihove strani
http://www.mozilla.com/en-US/firefox/all-beta.html.

Na internetu najdemo ogromno brezplačnih programov, ki nam v večini primerov več kot uspešno nadomestijo pogosto predrage plačljive programe. Tako se najde kakšen primeren brezplačen program v vsaki kategoriji programov in to je tudi eden od razlogov zakaj veliko uporabnikov vztraja pri windows operacijskem sistemu v primerjavi z linux operacijskim sistemom.
Med najbolj slavnimi brezplačnimi programi najdemo:

• Adobe Reader (www.adobe.com), najbolj razširjen program za branje in ustvarjanje dokumentov.
• AIM (www.aim.com),program za internetno klepetanje in pošiljanje sporočil, ki ima še mnogo dodatnih opcij za vsakodnevno spoznavanje in druženje na internetu.
• Audacity (audacity.sourceforge.net), program za delanje z glasbo v praktično kateremkoli formatu, pa naj gre za snemanje ali spreminjanje glasbe.
• Firefox (www.mozilla.com), najbolj razširjen brezplačni internetni brskalnik je hit od svoje izdaje in je vedno zelo dobro ocenjen.
• GIMP (www.gimp.org), program za delanje z slikami in grafiko. O njem se piše, da je sposoben opraviti večino opravil konkurenčnega in zelo dragega Photoshop programa.
• iTunes (www.apple.com/itunes), program za predvajanje glasbe, video posnetkov in ostalih multimedijskih vsebin. Popularen je predvsem zaradi povezljivosti z najbolj razširjenim predvajalnikom iPod.
• OpenOffice.org (www.openoffice.org), pisarniški paket orodij, ki po svojem izgledu kopira microsoft Office paket orodij, le da je od njega mnogo cenejši in v paketu ponuja celo več programov.
• Skype (www.skype.com), program ponuja brezplačne ali pa zelo poceni mednarodne internetne klice in video konference.
• Thunderbird (www.mozilla.com/thunderbird), brezplačno orodje za delo z elektronsko pošto, je v mnogih pogledih celo boljši od svojega vzornika MS Outlook. Za program lahko dobimo tudi mnogo dodatkov, ki program naredijo uporabnejši kot je samo pošiljanje elektronske pošte, npr. koledar, enkripcija, …
• Ubuntu (www.ubuntu.com), zelo popularen in brezplačen operacijski sistem na osnovi Linuxa je dobra konkurenca Mikrosoftovim oknom.
• WinAmp (www.winamp.com), en izmed najbolj razširjenih programov za predvajanje glasbe, internetnega radia, …

4. Error checking (disk scan)

Na našem disku se z časoma pojavijo različne napake (errors) in okvare sektorjev (bad sectors). Zato je priporočljivo na vsake toliko časa (odvisno od pogostosti uporabe računalnika ampak vsaj enkrat na šest mesecev) izvest skeniranje za napake (disk scan) našega diska. Orodje “Scan disk” preveri disk za morebitne pokvarjene in neberljive podatke (datoteke). Hkrati tudi preskenira disk sektor po sektor za morebitne okvare sektorjev. V primeru najdene okvare diska nam orodje scan disk pokvarjene sektorje označi, tako da jih več ne uporablja pri shranjevanju podatkov. Na pokvarjene sektorje več ne zapisuje podatkov, ker bi se v tem primeru lahko podatki izgubili oziroma postali nedostopni.

Za zagon orodja Scan disk v sistemu Windows XP najprej odpremo bližnjico na namizju imenovano My Computer (moj računalnik). Lahko poženemo tudi File Explorer (raziskovalec), tako da z desno tipko na miški pritisnemo na “Start” gumb v windows orodni vrstici in z prikazanega menija izberemo možnost “Explore (razišči)”. Sedaj izberemo disk katerega želimo preiskati za napake (na računalniku jih je lahko tudi več kot eden, lahko je tudi več particij enega diska), diski pa so vedno označeni z črkami abecede. Ker sta črki a in b rezervirani za disketne pogone se označbe diskov oziroma particij začnejo z črko c. Torej na izbrani disk pritisnemo z desno tipko miške in iz prikazanega menija izberemo možnost Properties (lastnosti). Odpre se nam “Properties” okno v katerem gremo na zavihek “Tools”. Na zavihku “Tools” je prvo razpoložljivo orodje na spisku imenovano Error-checking orodje za skeniranje diska. Z pritiskom na gumb “Check Now…” odpremo “Check disk” orodje, v katerem z “Start” gumbom pričnemo z skeniranjem izbranega diska.

Pred tem lahko v “Check Disk” oknu izberemo še dodatni možnosti od katerih je prva “Automatically fix file system errors” (če najde okvare datotek naj jih poiskuša avtomatično popraviti, brez našega posredovanja oziroma brez da nas za vsako napako sprašuje kaj naj naredi) in druga “Scan for and attempt recovery of bad sectors” (preveri naj za okvare sektorjev in podatke na njih naj poiskuša avtomatično rešiti, brez našega posredovanja pri vsaki okvari posebej). Priporočam da pred pričetkom skeniranja diska izberemo - označimo obe možnosti. Po potrditvi nam izpiše sporočilo v katerem nas obvesti da mora za skeniranje diska imeti na razpolago vse datoteke in je zato potreben restart računalnika. Po ponovnem zagonu računalnika se pregledovanje diska izvede pred pogonom operacijskega sistema windows.