3. Pazljivost pri uporabi samega interneta:

Kar pomeni da moramo čim manj klikati po raznih xxx straneh, se pravi straneh z erotično vsebino in straneh, ki ponujajo veliko zastonjskih programov ter drugih uporabnih stvari. Take strani so seveda zelo obiskane in so zato zanimive za podtikanje raznih virusov in trojanskih konjev. Poleg tega take strani zaradi velikega števila klikov ponujajo različne reklame, katere nam potem naložijo poskusno verzijo določenega programa. Paziti moramo predvsem na razna reklamna okna, ki nam sporočajo da imamo na računalniku določen problem in če kliknemo na njihovo sporočilo, bomo zastonj dobili program, ki nam bo ta problem pomagal rešiti. Potem ko vse to naložimo, ugotovimo da lahko računalnik s tem programom preskeniramo, ne moremo pa problema odstraniti. Za to je potrebno lastnikom programa nakazati neko določeno »simbolično« vsoto. Pazljivi moramo biti tudi pri uporabi takoimenovanih peer-to-peer programov, se pravi programov kot je npr. BitTorret in E-Mule. S temi programi pri pobiranju muzike ali filmov pogosto poberemo na naš računalnik že okuženo datoteko, zato priporočam skeniranje direktorija v katerem shranjujemo ta datoteke vsaj enkrat dnevno, najbolje ob vklopu računalnika.

2. del: Uporaba manj izpostavljenih programov:

Pomemben dejavnik pri preprečevanju je izbira ustreznega internetnega brskalnika. Večina uporabnikov še naprej uporablja najbolj razširjen brskalnik, to je Internet explorer. Internet explorer je brskalnik, ki se nam namesti že ob sami namestitvi operacijskega sistema Windows in je kot tak seveda najbolj razširjen. Njegova popularnost ni njegova dobra lastnost, saj je zaradi le te tudi najbolj izpostavljen internetni brskalnik. Statistično gledano je zanj narejenih vsaj nekajkrat več raznih virusov in trojanskih konjev kot za katerikoli drug internetni brskalnik. Sam seveda odsvetujem uporabo Internet explorerja in namestitev manj izpostavljenega internetnega brskalnika, med katere štejem Mozilla Firefox in Opero. Priporočam pa tudi uporabo programov za odstranjevanje takoimenovanega Spyware-a, med katerimi priporočam zastonjski program Ad-Aware, ki ga lahko brezplačno naložite na strani. Omenjeni program v svoji zastonjski verziji nima real time zaščite, se pravi ščita, ki bi nas varoval med brskanjem po spletu, ima pa možnost skeniranja računalnika in kasnejšo odstranitev najdene golazni. Prav uporabna stvar, ki jo lahko poženemo recimo 1 tedensko, seveda pa je nabolje da skeniranje poženemo na koncu dneva, se pravi po zaključenem popotovanju po internetnih straneh.

1. del: Zaščita z Antivirus programi

Ravno par dni nazaj sem od kolega v čiščenje dobil njegov prenosni računalnik. “Malo težje delam”, mi je rekel, izkazalo pa se je, da se na računalniku, tudi brez da odpreš katerega od internetnih brskalnikov, odpirajo razna reklamna in ostala popolnoma nepotrebna sporočila v razmaku nekaj sekund. Moral bi biti res “Johny hitri prsti” ali vsaj “Billy the Kid”, da bi lahko med zapiranjem teh sporočil vmes kliknil še na kaj koristnega. Seveda si internet explorerja nisem upal odpreti niti v najbolj norih sanjah.

Kako se lahko povprečen uporabnik loti boja z novodobnimi računalniškimi virusi, kamor štejem razne eksotične črve, hrošče in oblike trojanskih konjev? Mislim da je to borba, kjer velja moto iz reklame za zobno pasto: »bolje preprečiti kot zdraviti«. Se pravi najprej pravilna zaščita z ustreznimi antivirus programi, katerih na internetu najdemo veliko, brez plačila. Na svetovnem spletu najdemo ogromno antivirus programov, vedno pa je bolje, če vzamemo čim bolj razširjenega, saj pri teh dobijo največ odziva od uporabnikov in s tem naredijo najboljše zaščite.

Naslednja pomembna točka je namestitev sistemskih popravkov, ki so v večini primerov izdani prav za krpanje lukenj v sistemu, lukenj skozi katere nas ti raznorazni računalniški “prehladi” napadajo. Pomemben dejavnik pri zaščiti je tudi dobro nastavljen požarni zid, se pravi, da pred vsa vrata, skozi katera nas virusi napadajo, preprosto postavimo steno. Pa naj preplezajo to ogrado, če lahko. Samo požarno pregrado najdemo že v operacijskem sistemu Windows, najboljša pa je seveda v obliki routerja oz. usmerjevalnika, ki ga ponavadi v želji po domačem omrežju postavimo med modem in računalnik. Poleg nastavitve požarnega zidu v operacijskem sistemu imajo internetni brskalniki tudi svoje zaščite, kjer lahko nastavimo filter internetnih strani. Nastavimo lahko tudi filter za tako imenovana pop-up okna, se pravi razna reklamna sporočila, ki se nam odpirajo na določenih straneh.