Podjetje Microsoft je odprlo internetno stran, na kateri najdemo blog z naslovom Engineering Windows 7. Blog je dizajnersko narejen precej preprosto, njegov namen je dobiti čim več vaših mnenj o razvoju windows 7 operacijskega sistema.

Objavila sta ga dva uveljavljena inženirja podjetja Microsoft, ki delata na projektu razvoja operacijskega sistema. Oba bosta sodelovala pri objavah na blogu, kjer se bo predvsem pisalo o razvojnih stopnjh in idejah. Tako ste vsi povabljeni, da spremljate razvoj operacijskega sistema Windows 7 in vmes podate kako svoje mnenje ali idejo, saj je prav uspešnost sistema odvisna od odziva uporabnikov v razvojnih fazah. Mogoče bo prav vaša ideja postala del prihodnjega operacijskega sistema.

   Pri ponudnikih internetnega dostopa se vedno naročimo na določeno hitrost s katero naj bi dostopali do internetnih strani. Na žalost se lahko zgodi, da imamo kljub razmeroma visoki zakupljeni hitrosti interneta zelo počasen odziv med brskanjem po spletu. To je lahko posledica velike zasedenosti linije (vsa soseska veselo brska po internetu), velike zasedenosti (ali počasnost) strežnika do katerega preko interneta dostopamo oziroma slabe dejanske hitrosti brskanja po internetu. Samo hitrost oziroma velikost naše povezave lahko merimo z raznimi orodji, kot je npr. speedtest.net. S temi orodji v bistvu izmerimo velikost povezave oziroma, če je maksimalna hitrost linije zares tista, ki nam jo zagotavlja dobavitelj internetne povezave v pogodbi. Ti standardni programi ne prikažejo dejanske hitrosti s katero trenutno brskamo po svetovnem spletu. Precej bolj realne meritve brskanja po internetu dobimo z uporabo orodja SurfSpeed 2.0.

Standardna orodja za merjenje internetne hitrosti dostopajo do enega strežnika, na katerega oziroma iz katerega potegnejo eno datoteko. Ta strežnik ima precej višjo hitrost dostopa do interneta od naše, tako da je izmerjena hitrost prenosa maksimalna možna hitrost prenosa. Pri orodju SurfSpeed je meritev izvedena nekoliko drugače. Med opravljanjem meritve se program poveže na več strežnikov oziroma internetnih strani, tako dobi več odziva. Za samo merjenje program prenese iz strežnika celotno internetno stran se pravi tudi grafiko in ne samo eno datoteko kot v standardnih testih. Tako nam test pokaže veliko bolj realno hitrost brskanja po internetu, kot ostala standardna brezplačna orodja za merjenje hitrosti interneta.

   Ni še minilo mesec dni od kar je Mozilla podrla vse rekorde v številu prenosov programa iz interneta in že je na vidiku novejša različica Mozillinega internetnega brskalnika Firefox 3.1. Zaenkrat novejša verzija obstaja samo v alpha razvojni verziji, kar pomeni da je namenjena za testiranje in razvijalce.

V najnovejši verziji Mozillinega internetnega brskalnika je izboljšana predvsem njihova orodna vrstica imenovana “awesome bar”, to je vrstica ki je namenjena predvsem hitremu iskanju željenih rezultatov. Tako preko te orodne vrstice iščemo željeno vsebino in orodna vrstica nam vedno ponudi najprej našo iskalno zgodovino, se pravi strani katere smo na iskano temo že obiskovali. Lahko si nastavimo točno katere povezave nam prikaže ko iščemo določeno vsebino. Pri iskanju lahko določimo ali iščemo vsebino oziroma ali je iskana beseda v imenu strani, se pravi del URL naslova strani. Nov dodatek k brskalniku je tudi “Control-Tab”. Gre za dodatek k brskanju s pomočjo zavihkov, ki smo ga doslej lahko uporabljali kot Firefoxov “Add-On”, se pravi kot dodatno aplikacijo v Firefoxu. V najnovejši verziji bo “Controled-Tab”, ki nam omogoča pregled zavihkov v obliki filmskega traku (podobno kot že ima Opera) že vgrajen v brskalnik. Najnovejša verzija brskalnika ima tudi izboljšano podporo novejšim Web standardom. Tako Mozilla svoj že tako dober izdelek samo še izboljšuje.

Več o spremebah lahko preberete na njihovi strani.

Čas poletja je čas dopustov in čas v katerem naš digitalni fotoaparat zasluži svojo vrednost. Takrat posnamemo največ fotografij z naših počitnic, ki jih nato želimo oblikovati in postaviti v album, da se lahko z njimi hvalimo našim prijateljem. Na internetu najdemo kar nekaj mest oziroma programov, ki ponujajo možnost nalaganja in urejanja digitalnih fotografij. Programi omogočajo oblikovanje oziroma postavitev digitalnih fotografij v elektronski album, katerega lahko potem pogledajo družina in prijatelji.

Najbolj znana stran za prikaz digitalnih fotografij je Flickr. Na njihovo stran lahko naložimo naše digitalne fotografije, jim dodamo poljuben tekst in jih oblikujemo v elektronski album. Je zelo preprosta stran za uporabo, če želimo naše digitalne fotografije pokazati celemu svetu.

Nekoliko bolj izpopolnjena in naprednejša je internetna stran Phanfare. Stran nam omogoča da so slike, ki jih objavimo vidne samo ljudem katere določimo in ne vsej širni internetni javnosti. Na strani lahko precej preprosto določimo katere skupine oseb oziroma katere osebe si lahko ogledajo naše fotografije. Poleg tega, da jih lahko oblikujemo v album ali prezentacijsko datoteko, jim lahko dodamo tudi glasbene datoteke, ki se vrtijo med pregledovanjem slik. Omogoča nam ustvarjajnje različnih sekcij v albumu in vsaka ima lahko svojo glasbo.

Če hočemo narediti še korak naprej in naše slike oblikovati v knjigo, priročnik ali kaj podobnega je na voljo brezplačna storitev Blurb.  Stran nam ponuja kar nekaj možnosti, kako naše slike objavimo v kaki bolj zanimivi oziroma zabavni obliki kot je navaden fotoalbum.

Vsi tisti, ki uporabljate elektronski koledar Google Calendar ali koledar v Microsoft Outlooku ste verjetno opazili najnovejšo obliko spama, to je spam preko elektronskega koledarja.

Ponavadi gre tako, da prejmete zahtevo po sestanku (meeting request) z naslovom, kateri nam takoj da vedeti zakaj gre - spam. Ker seveda tako nezaželjeno pošto takoj brišemo, pobrišemo tudi tako zahtevo po sestanku. Problem se pojavi, ker se nam ta sestanek vseeno prikazuje v našem koledarju, kljub temu da smo zahtevo pobrisali. To pa zato, ker program za koledar kljub temu, da smo zahtevo za ta čudni sestanek pobrisali, avtomatično rezervira čas za vsak sestanek za katerega prejme zahtevo.

Zato je Google objavil rešitev kako v njihovem koledarju spremenimo nastavitve in tako odpravimo problem prikazovanja spam sestankov. V Google Calendar programu moramo nastaviti, da nam program prikazuje v koledarju samo dogodke, katere smo sami vpisali oziroma jih sprejeli. Na vrhu Google koledarja kliknemo na možnost Nastavitve (settings), gremo na jeziček splošno (general) in v predelu Avtomatično dodaj povabila v moj koledar (automatically add invitation to my calendar) izberemo možnost Ne, prikaži samo vabila na katera sem se odzval (only show invitations to which I have responded)

V programu Microsoft Outlook naredimo sledeče: V samem programu Outlook gremo na orodno vrstico Orodja (tools), izberemo možnost Možnosti (options) in nato možnosti koledarja (calendar options). Pod napredne možnosti (advanced options) kliknemo na Izvor rezervacije (resource scheduling) in odstranimo kljukico pri postavki Avtomatično sprejmi zahteve po sestankih… (Automatically accept meeting requests and process cancellations).

Je nekaj kar vedno odlašamo, ponavadi celo dokler ni prepozno. Najprej se moramo vprašati koliko so nam podatki pomembni. Nekomu so pomembne že slike na računalniku, saj so spravljene samo na njegovem notranjem disku, drugi varujemo dokumente katere smo izdelovali ure in ure. Tako se na našem računalniku nabere zmeraj več in več podatkov, katere ne želimo izgubiti.

Pri izbiri medija za izdelavo varnostne kopije podatkov imamo nekaj preprostih možnosti. Prva je kopiranje pomembnih podatkov na zunanji medij kot so usb ključi, cd oziroma dvd medije in prenosne zunanje diske. Pri izdelavi varnostne kopije majhne količine podatkov je dovolj že, da ročno izberemo željene datoteke in jih prekopiramo na cd, dvd ali usb ključek. To naredimo na vsake toliko časa ali pa vsakič na novo, ko spremenimo katero od datotek, ki jih želimo shraniti. Pri izdelavi varnostne kopije večje količine podatkov si lahko pomagamo z dodatnim diskom, notranjim ali zunanjim. Tako lahko za precej malo denarja kupimo dodatni notranji disk katerega lahko vgradimo v računalnik ali za nekaj višjo ceno nabavimo zunanji disk, katerega potem preko usb vhoda priključimo na računalnik po potrebi.

Pri izbiri programov za izdelavo varnostnih kopij imamo zopet kar nekaj možnosti. Pri manjši količini podatkov lahko naredimo ročno kopiranje, saj nam to vzame malo časa. Seveda moramo paziti, da prekopiramo vse željene podatke se pravi moramo pri takem načinu shranjevanja podatkov vedno uporabiti določeno mero previdnosti.  Pri večji količini podatkov je dobro uporabiti katerega od programov, tako da zmanjšamo možnosti naše napake oziroma pozabljivosti. Programi nam ves postopek izdelave varnostne kopije podatkov tudi avtomatizirajo. Operacijski sistemi MAC OS X (Time Machine) in Windows (backup utility) imajo že vgrajena orodja za izdelavo varnostne kopije podatkov, tako da lahko uporabimo ta. Lahko kupimo tudi kakšen bolj profesionalen program, ki nam izdelavo varnostne kopije podatkov maksimalno poenostavi. Taki programi lahko izdelajo tudi varnostno kopijo celotnega diska (image), tako da potem lahko povrnemo celoten operacijski sistem v prvotno stanje. Na voljo je tudi nekaj brezplačnih programov, eden takih je opisan v starejšem blogu.

Kot dodatno možnost naj omenim še izdelavo varnostne kopije podatkov na drugo lokacijo. To je v bistvu pravilen in najbolj varen način za izdelavo varnostne kopije podatkov, saj podatke lahko povrnemo tudi v primeru velike katastrofe (npr. požar). Za zunajne shranjevanje podatkov imamo nekaj ponudnikov takoimenovanega online backup sistema, se pravi nam program izvaja varnostno kopijo podatkov preko interneta na nek zunanji računalnik situiran nekje v Ameriki.

Vsa komunikacija na internetu deluje s pomočjo IP-ja (internet protokola) katerega glavni del je ip naslov. Zato mislim, da je dobro vedeti kako sami pogledamo kakšen je naš ip naslov, saj je vedno več aplikacij, ki zahtevajo vpis ip naslova. Seveda moramo ločiti notranji in zunanji ip naslov. Zunanji je tisti, ki ga kažemo na internetu in preko katerega komuniciramo z ostalimi računalniki na internetu. Notranji pa je namenjen komunikaciji med napravami znotraj lokalnega omrežja, torej med vsemi napravami postavljenimi pred usmerjevalnikom na internet.

Notranji ip naslov preverimo tako z klikom na orodno vrstico “Start > Run” (Start > Poženi). V okvirček vpišemo ukaz “cmd” in odpre se nam črno okno imenovano Command Prompt. V to okno vpišemo ukaz “ipconfig” (oziroma “winipcfg” na starejših sistemih) in dobimo izpisan ip naslov našega računalnika.

Zunanji ip naslov, ki je namenjen za komunikacijo z ostalimi napravami na internetu lahko vidimo tako, da v internetnem brskalniku (internet explorer, mozilla, opera, safari, …) odpremo stran http://www.showmyip.com/, kjer na vrhu strani najdemo naš ip naslov. Na omenjeni strani lahko preverimo tudi ostale internetne nastavitve ali nastavimo katerega izmed proxy strežnikov.

Velikokrat doživljamo počasno odzivnost interneta, se pravi se nam internetne strani počasi odpirajo. Seveda je ta hitrost odvisna od večih dejavnikov, kot so: hitrost povezave našega računalnika do interneta, zasedenost te internetne povezave, hitrost povezave strežnika (na katerem je zahtevana internetna stran) do interneta, sama hitrost strežnika, … Na žalost se lahko samo v primeru izpada ene od naštetih stvari pritožimo našemu internetnemu ponudniku, to je povezave do interneta, oziroma manjše hitrosti interneta od tiste določene pri našem internetnem ponudniku. In kako preverimo če naša povezava deluje z predpisano hitrostjo? Preko našega internetnega brskalnika odpremo slovensko internetno stran http://speedtest.si ali mednarodno http://speedtest.net.

Test nam prikaže dve hitrosti in sicer upload je hitrost s katero lahko pošiljamo datoteke iz našega računalnika na internet in download je hitrost s katero prenašamo datoteke iz interneta na naš računalnik se pravi hitrost, ki tudi določa hitrost delovanja brskanja po internetu.  Torej, če vaša hitrost ne ustreza tisti določeni v pogodbi z ponudnikom interneta, le hitro na telefon …

Večina od nas, če ne že vsi ki smo kdaj uporabljali elektronsko pošto, smo že imeli težave z takoimenovano nezaželjeno oziroma spam pošto. Tako elektronsko pošto lahko ustavimo z ustreznimi programi, med katerimi bom izpostavil program Spamfighter. Sam program je precej preprost za uporabo, narejen za najbolj uporabljene poštne kliente kot so Outlook Express, Microsoft Outlook in Vista Windows Mail, ter po vrhu vsega še brezplačen za uporabo.

No ja, ni ravno čisto brezplačen program. V zameno za brezplačno uporabo se nam pri rabi spam filtra Spamfighter, na dnu vsakega poslanega e-maila vedno pripne reklama za Spamfighter. Prav tako nam program prikazuje majhno reklamo v svoji orodni vrstici. Če je to v večini še primerno in nemoteče za domače uporabnike, je zelo zoprno za uporabo v podjetjih. Seveda se lahko znebimo reklam z nakupom Pro verzije.

Program blokira nezaželjeno pošto glede na spisek nezaželjene pošte, ki se sproti obnavlja in povečuje z uradne strani programa. Spisek se ustvarja glede na to, kaj blokirajo uporabniki po celem svetu. Samo nezaželjeno pošto spravi v zato poprej narejen direktorij. V primeru da kakšna nezaželjena pošta vseeno uide mimo filtra, lahko le to blokiramo preko orodne vrstice, ki se nam naloži v sam program Outlook. V orodni vrstici imamo možnost ročno blokirati nezaželjeno pošto oziroma jo tudi odblokirati, če nam zablokira kakšno pismo preveč.

Proizvajalci programa Spamfilter oglašujejo, da program ustavi nekje do 95% nezaželjene pošte, kar ga uvršča med boljše programe za filtriranje elektronske pošte. Je brezplačen za domače uporabnike in plačljiv v svoji pro izvedbi. Naložite ga lahko iz njihove internetne strani.

Opera, ki je za Microsoftovim Internet Explorerjem in Mozzilinim Firefoxom 3. najbolj uporabljen internetni brskalnik, je izdana v novejši veziji 9′5. Seveda proizvajalci upajo, da jim bo s to novejšo verzijo uspelo odščipniti še večji kos trga slovitim tekmecem.

Uporabnike poiskušajo prepričati z novostmi in izboljšavami kot so:

• naslovna vrstica (quick find). Podobno kot ima novi Firefox 3 novost address bar, so tudi pri Operi uvedli svojo različico imenovani Quick Find (najdi hitro). Gre za iskalno okence v orodni vrstici brskalnika, ki nam med vpisovanjem črk v naslovno vrstico sam ponudi na izbiro strani, ki jih po vsej verjetnosti iščemo. Svoje najdbe bazira na zgodovini našega brskanja, se pravi glede na že obiskane strani, gledena na naše zaznamke (bookmarks) in gleda na vsebino strani.

• preprostejši vmesnik za vleko datotek z interneta (download interface)

• izboljšano blokiranje neželjenih vsebin (content blocking)

• hitrejše delovanje, kot posledica manjše porabe spomina. Z boljšo kodo Opera porabi manj spomina (Ram), deluje hitreje in je bolj varna.

• zmožnost sinhronizacije zaznamkov (bookmarks) v Operi med različnimi računalniki (Opera Link). Če si odpremo Opera račun na njihovi internetni strani lahko med različnimi računalniki preko interneta sinhroniziramo zaznamke (bookmarks), osebno orodno vrstico (personal link toolbar), opombe (notes), … Tako lahko preko kateregakoli računalnika poiščemo določeno stran, ki jo imamo pod zaznamki na našem domačem računalniku.

• vgrajeni klienti za elektronsko pošto, klepet (chat), branje novic (newsreader) in BiTorrent. V stranski vrstici (side bar) dobimo sporočila kdaj je prispela nova pošta, oziroma lahko uporabljamo klienta za klepet. Opera ima celo vgrajen iskalnik za Bitorrente in podpira njegovo rabo.

V primerjavi z Firefox 3 brskalnikom ima Opera precej slabše upravljalce z gesli (password manager) in nima možnosti vnosa zaznamka z enim klikom. Operin vmesnik za prenos datotek v primerjavi z konkurenco nima vključenih možnosti pavziraj, nadaljuj in išči. Poleg tega so pri testiranju na določenih straneh naleteli tudi na nekaj izpadov brskalnika. Vseeno z svojimi novostmi Opera kar pridno odžira trg konkurenci, sam brskalnik pa lahko brezplačno naložite z njihove internetne strani.